Dober dan gospod župan!

Transcriptie

1 1

2 Najprej Morda tudi zaradi zadnje cigarete v javnih prostorih?! Kakršni že bomo,»šlank«ali manj»šlank«, 21. oktobra, na dan sv. Uršule, zavetnice za srečno smrt, bomo, če bo šlo vse po sreči, iz inflacije kandidatov volili predsednika države, ki to pot menda ne bo Zaplaninec. Javna občila nas na vse kriplje prepričujejo, da bo izvoljen eden od treh posebej kvalitetnih kandidatov. Vse tri krasi odlika, da so nestrankarski s podporo državljanov. Za vsak primer pa Danila Türka podpirata vsaj še Demokratska stranka (brez ZZB NOV!) in Desus, Mitjo Gasparija pa vsaj še LDS in Zares, Lojzeta Peterleta pa poleg Slovenskih demokratov še Ljudska stranka in Nova Slovenija. Torej vsi neodvisni vsi zdravi vsi najboljši! Pa ne le predsednika republike, v tretje, tako kaže bomo vendarle dobili podpredsednika Državnega zbora. Pri Socialnih demokratih, ki jim pripada funkcija, pravijo, da z Miranom Potrčem predlagajo korektnega kandidata. Ja? Prav! Ali človek se vpraša: Kakšna sila je bila Socialnim demokratom, da so prvič predlagali nekorektnega kandidata in drugič nekorektno kandidatko?! Iz poletne pripeke so poskrbeli za svežino vlade kar trije ministri obenem. Hm! Pa prav zdaj, ko trka na vrata Župan Janez Nagode. Na naslovnici: In poletel je kozolec... Foto: Drago Malavaši車lank«v združeni Evropi! hladna jesen. Temu na rob je Lepa Katarina navdušeno pribila, da bo prihodnjo jesen volilni veter odpihnil oblast, ki nas vodi nazaj v 20. stoletje. No, ja, še zmeraj bolje kot tista oblast, ki nas je vodila v obskurni (temačno-mračnjaški) vek. Nekako naveličano deluje tudi naš zaplaninski predsednik: naveličal se je predsedovanja in tudi državnih proslav, zato se ne bo udeležil ne predsedniške kandidature ne nobene proslave več; pa tudi govoril ne bo več na nobeni proslavi. Morda pa nima kaj povedati, če je že vse povedal v svojih treh knjigah. Šef Sove Šinkovec je odfrčal in obenem napredoval. Le kaj bi se mu primerilo, ko bi se pisal Čuk? Bo naš Andrej, ki se ne piše ne Šinkovec ne Čuk, bolje stregel Sovi? Da ali ne? To je zdaj tu vprašanje! Bomo videli. Mogoče DA, ki pomeni da, ali pa NE, ki pomeni DA? Kako, prosim? Lepo. NE, ki pomeni DA, je običajno zelo prikladen pred podražitvami, kot denimo, pri zavarovalništvu. Še v maju se je gromoglasno trdilo, da se zavarovalne premije ne bodo povišale, pa so se že sredi julija podražile za okrogle 3%. Seveda, z naravnost neverjetno pripombo, da podražitev ne bo vplivala na inflacijo. In zavarovalničarji so zadeli žebljico na glavico, zakaj sveta statistika nam je izračunala, da so pospešek inflaciji dale cene hrani. Ja, potem je stvar sila preprosta: inflacijo bomo najbolj učinkovito zmanjšali z odpovedovanjem hrani. Pa še bolj»šlank«bomo, a ne? Resnično:»šlank«v združeni Evropi! Urednik Dober dan gospod župan! Naravnost iz županove pisarne N e k a t e r e i n v e s t i c i j s k e osvežitve po šolah in v vrtcu. Po dogovoru so med počitnicami bile deležne nekaterih investicijskih posegov kar tri šole in vrtec. Na osnovni šoli 8 talcev so prišli do nove učilnice, v drugem nadstropju pa so zamenjali niz starih z novimi okni. Na Podružnični šoli v Hotedršici so opravili rekonstrukcijo sanitarij in zamenjali kotel za centralno ogrevanje in sanitarno vodo. Podružnična šola na Planinah pa je doživela prenovo sanitarij. V vrtcu Kurirček so tačas obnovili okna in vhodna vrata. V dobrem mesecu pa bodo uredili atrije z maso tartan; za kar je podpisana pogodba za dobave in pripravljalna dela. Lokalnim cestam se kar dobro piše. V KS Vrh Sv. Treh Kraljev tečejo pripravljalna dela za prenovo dveh cest: Zavratec-Vrh Sv. Treh Kraljev na odseku Trate-Orel v dolžini 550 m; posodobljena pa bo tudi javna pot Lavrovec-Trpin-Urbanovc v dolžini 400 m. Za obe cesti je bil za izvajalca izbran Jesenko, s.p., ki bo dela opravil za V KS Hotedršica bo obnovljena lokalna cesta Hotedršica-Ravnik G2 102 v dolžini 600 m. Zemeljska dela bo v vrednosti izvedel Stigrad iz Grahovega. V KS Tabor bo prenovljena cesta v Žibrše. Gre za javno pot Koren-Klavžar-Turk, dolgo 1350 m. Zemeljska dela v vrednosti bo opravil podjetnik Anton Treven s Petkovca. V občinskem središču bo končana prenova ulice Poštni vrt. Zaradi prenove vodovoda se je pokazala potreba tudi po obnovi kanalizacije, javne razsvetljave in enostranskega pločnika. Sočasno so vgradili tudi kanale za elektro in telefonske priključke. Z novo asfaltno prevleko se bo z ležečimi policaji tudi pomembno umiril promet. Potrebna sredstva bo zagotovil proračun, še posebej z rebalansom konec septembra. V pripravi je tudi prenova Tovarniške ceste od Cankarjeve do Tržaške. Obnovljena bosta kanalizacija in pločnik ob vrtnem zidu vzdolž Brusovega vrta. Adriaplin pa bo vgradil plinski razvod. Med uspešnimi razpisi in projekti. Uspešno sta bila izvedena dva javna razpisa. Prvič za pločnik in posodobitev Rovtarske ceste. Kot najboljši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ljubljana. Po pravnomočnosti pogodbe se bo podjetje sredi septembra lotilo investicije, vredne Drugič za gradnjo komunalne infrastrukture na Kalcah je dalo najugodnejšo ponudbo domače Komunalno podjetje. Za bodo zgradili vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, kanale za elektriko in telefonijo ter cesto. Za izvajanje asfaltnih del na Logaškem v letih 2007/ 2009 je bilo prek javnega razpisa izbrano kot glavni partner ajdovsko gradbeno podjetje Primorje, kot sopartner pa Cestno 2

3 Najprej Preizkušnje nosilnosti tal tudi za Upravni center. Foto: V. Meze podjetje Ljubljana. Na voljo bo Obseg na novo asfaltiranih površin pa se bo moral podrediti cenam asfalta, ki so se povečale za kakih 30%. Ta čas so nared tudi projekti za II. fazo posodobitve Osnovne šole Tabor. Na tej podlagi je bila oddana vloga za gradbeno dovoljenje. S sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo se bodo dela začela v letu 2008; do začetka šolskega leta naj bi bila tudi dokončana. Končani so tudi PGD projekti za gradnjo Upravnega centra na bivši Jakletovini. Pri pripravi projektov so uspešno sodelovale službe vseh investitorjev v Upravni center. Do srede oktobra se pričakuje izdaja gradbenega dovoljenja, uspešno izveden javni razpis za oddajo gradbenih in obrtniških del pa tudi začetek gradnje poslovne zgradbe v velikosti m2 in 300 m2 parkirišč. Do sredstev kohezijskih skladov EU. Uspešno so stekle tudi razpisne aktivnosti za pripravo vloge na Ministrstvo za okolje in prostor zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov Evropske unije. Sredstva pa bodo namenjena za sofinanciranje projekta zajemanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice I. faza. V projekt je združenih 13 občin, med temi tudi Logatec. Vloga bo oddana do konca novembra. Glede na opredeljena sredstva v državnem proračunu za prihodnje leto, smemo v letu 2008 pričakovati začetek investicije v novo čistilno napravo, vredno Martin Koren Mitja Gaspari obiskal tudi Logatec Kandidat za predsednika Republike Slovenije Mitja Gaspari se je 23. avgusta mudil tudi v Logatcu. Obiskal je stojnico, na kateri so člani logaške LDS zbirali glasove podpore njegovi kandidaturi za predsednika države. Gasparija so v Logatcu poleg članov stranke pričakali tudi občinski svetniki iz vrst LDS in župan Janez Nagode. Spoštovane občanke, spoštovani občani! še posebej lepo vabljeni na SLAVNOSTNO AKADEMIJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOGATEC 20. septembra 2007, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu Podelitev najvišjih občinskih priznanj SPOMINSKA PLAKETA Z ZNAKOM OBČINE LOGATEC Jamarskemu društvu Logatec Slavnostni govornik župan občine Logatec Janez Nagode V kulturnem programu nastopajo oktet Poshluschtae violistka Vanja Kojić in Godalni orkester senior Glasbene šole Logatec z dirigentom prof. Petrom Avšičem Slovesnost povezuje Maja Filipič. Župan občine Logatec Janez Nagode Kandidata za predsednika republike Mitja Gasparija so v Logatcu pozdravili občinski svetniki iz vrst LDS in člani te stranke, ki so na stojnici nabirali glasove podpore.»na neki način sem končal del svoje kariere na drugem področju in menil sem, da so lahko izkušnje, ki sem jo dobil v preteklosti znanje in pa sposobnost povezati ljudi za izvedbo večjih projektov dobra podlaga tudi za delo, ki ga opravlja predsednik republike,«je svojo odločitev, da se je odločil za kandidaturo pojasnil Gaspari. Ob obisku v Logatcu je povedal še, kako kot morebitni predsednik države vidi svoj odnos s predsednikom vade Janezom Janšo.»Z mnogimi stvarmi, ki se dogajajo, se ne strinjam, in znam na ustrezen način pojasniti, zakaj. To pa še ne pomeni, da nisem pripravljen sodelovati. Politiki morajo med seboj sodelovati, ne zaradi samih sebe, pač pa v dobro vseh. Razmislek mora biti torej trezen in sodelovanje primerno,«je še dejal Gaspari. Besedilo in foto: pet Spoštovane občanke, spoštovani občani! Občinski praznik je dan, ko nas na posebnost zgodovinskih časov in drugačnost sodobnih časov spominjajo vihrajoče zastave, ki pozdravljajo praznovanje in številne prireditve, ki bodo pospremile največji občinski dan. Ob letošnjem prazniku naše občine, 20. septembru, vam voščim obilo užitkov, ki jih boste doživeli bodisi ob spremljanju prazničnega dogajanja bodisi v družbi svojih najdražjih. Ob tej priliki vas srčno vabim na Slavnostno akademijo Občinskega sveta, kjer bomo podelili najvišja obinska priznanja. Vaš župan Janez Nagode Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vljudno vas vabim, da se nam pridružite pri praznovanju občinskega praznika, 20. septembra, ki ga bomo zaznamovali s pestro bero prazničnih prireditev napovednik prireditev je objavljen na str. 28 Župan občine Logatec Janez Nagode 3

4 Izza svetniških klopi Ekspresno sprejete odločitve Na seji občinskega sveta 6. septembra je steklo pobliskovo od zaključnega računa preko lokacijskega načrta za območje Narodnega doma, razglasitve gradu za kulturni spomenik do najvišjega občinskega priznanja Župan - vesel čestitke za srečnega dedka. Župan Janez Nagode je ob Zaključnem računu proračuna občine poročal svetnikom, da amandmajev na odlok v prvem branju ni bilo. Glede revizijskega poročila pa je dejal, da občina posluje skladno s priporočili in skladneje z zakonskimi predpisi. Z reorganizacijo občinske uprave pa ne kaže hiteti zaradi prostorske in kadrovske stiske. Vse pa tako kaže, da za sedaj je smiselnejša, racionalnejša in učinkovitejša enovita organiziranost. Peter Stavanja, ki je v imenu odbora za gospodarstvo podprl Odlok o zaključnem računu, je menil, da bi bilo koristno, če bi zaključni račun predhodno pregledal tudi Nadzorni odbor. Anton Kokalj, predsednik Nadzornega odbora, je obžaloval, da nadzor ne teče, kot bi moral, zaradi česar je kriva nenehna nesklepčnost članov nadzornega odbora. Zato je pozval svetniške skupine, naj svoje člane pripravijo k primernemu sodelovanju v Nadzornem odboru. Zaključni račun je svet nato soglasno potrdil Mojmir Slaček, izdelovalec prostorskega akta, iz URBI,d. o.o., je dovolj prepričljivo prikazal dopolnjeno besedilo Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Narodnega doma, ki predvideva obnovo Narodnega doma, knjižnice, izgradnjo parkirišča, ureditve otroškega igrišča, večnamenske ploščadi za šport, rekreacijo in družabnosti. Upoštevajoč pripombe po I. obravnavi, bo cesta s Tržaške namenjena le pešcem in intervencijskim vozilom, urejene bodo dostopne klančine za invalide, igrišča pa bodo zasajena z drevjem. In Odlok je bil soglasno potrjen. Višja svetovalka Nevenka Malavašič je predstavila Odlok o razglasitvi gradu za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki je nastal na podlagi večletnih prizadevanj Zavoda za spomeniško varstvo in lastnikov gradu. Brez pripomb je občinski svet združil prvo in drugo obravnavo in soglasno zagotovil gradu poseben varstveni režim. Kot je poročala Janja Nagode, predsednica Komisije za priznanja, ki je občinskemu svetu naznanila, da je župan z današnjim dnem postal dedek, so po zavrnitvi vseh predlogov za občinska priznanja (častni občan Marcelu Štefančiču za posebej aktivno delovanje na področju logaške kulture in širšega družbenega delovanja, Spominsko plaketo z znakom Jamarskemu društvu za 50- letnico aktivnega in uspešnega delovanja in Listino Občine Logatec DPOM za 11. leto aktivnega prostovoljnega dela z mladimi ter Mriji Bernardi Kamnik za aktivno sodelovanje na področju prostočasnih aktivnosti v Domu starejših Logatec in za sovodenje skupine za samopomoč) na zadnji seji sveta, prispeli na ponovni razpis ponovno vsi predlogi. Komisija pa se je to pot odločila, da predlaga občinskemu svetu v potrditev le podelitev Spominske plakete z znakom Jamarskemu društvu Logatec za 50. obletnico aktivnega in uspešnega delovanja. In tako se je tudi soglasno zgodilo. Ko je že kazalo, da bo šel tudi Odlok o spremembi Odloka o pokopališki dejavnosti gladko skoz proceduro, se je zataknilo pri dikciji kazenskih določb, ki niso povsem usklajene z zakonom, kot je ugotavljal Marjan Gregorič. In župan je predlagal prekinitev obravnave do naslednje seje, ko se naj besedilo Odloka uskladi z zakonom. Špela Istenič Svetniki sprašujejo župan odgovarja Bibijana Mihevc, SLS, je s pobudo je opozorila na širjenje otroškega igrišča pri Narodnem domu med pešpotjo, ki prečka zelenico in med Titovo cesto. Če bo namreč na tej seji sprejet Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Narodnega doma, kar je Hihevčeva domnevala, da bo, je predlagala, da bi se čimprej lotili širitve otroškega igrišča tako, kot ga predvideva ta odlok.glede na to, da je denar v proračunu zagotovljen, glede na to, da se bliža zima in glede nato, da bodo verjetno potrebni daljši postopki preko javnih naročil, je predlagala, da se naj dela čim prej začnejo. Igrišče je namreč zelo obiskovano, občasno ga uporablja celo bližji vrtec, kar vse še posebej terja, da se igrišče razširi oziroma zaokroži in dopolni z igrali, kot to predvideva odlok iz 4. točke dnevnega reda.»če je pa denar na proračunski postavki za namen otroškega igrišča že porabljen za katero drugo igrišče, pa je pobuda brezpredmetna,«je svojo pobudo sklenila Mihevčeva. Župan je zatrjeval, da predvideni proračunski denar ni porabljen. Bodo pa s strokovnimi službami v občinski upravi poskušali slediti pobudi. Marjan Gregorič, SD, je bil presenečen nad nekaterimi samovoljnimi deli pri prenavljanju cest. Prejšnjo soboto so ob krožišču pri MOL-u pleskali talne oznake in pripravili pravcati prometni kaos. Enako je bilo tudi med urejanjem talnih oznak po Tržaški. Kolesarska steza pa je speljana tako poskakujoče, da kolesarji vozijo raje po cesti, kot da bi pretresali svoje črevesje po kolesarski stezi, ki se moteče dviga in spušča ob vsakem uvozu s Tržaške na posamična dvorišča. Docela nesprejemljiv pa je urnik na naših poštah; v Gorenjem Logatcu je pošta odprta do 17. ure, v Dolenjem Logatcu do 18. ure, na Vrhniki pa do 19. ure. Občina mora zahtevati vsaj enakost v obeh koncih Logatca, najbolje, da bi se zgledovali po vrhniški praksi, saj ljudje, ki so v službah v Ljubljani, ne morejo urediti poštnih potreb do 17. ure. Skrajni čas je tudi, da bi uvedli redarsko službo, ki bi naj sankcionirala kršitelje reda in občinskih odlokov sploh. Župan je pojasnjeval, da so gradbišče na Tržaški večkrat opozarjali na primerno oznako preusmeritev prometa, pa niso bili vselej najbolje uslišani. Glede delovnega časa pošte bo občina naslovila na pristojne vlogo za podaljšanje delovnega časa. O redarstvu bo razprava na naslednji seji, ko se bo obravnaval odlok o redarski službi z možnostjo, da bi januarja vzpostavili redarsko službo. Martin Koren 4

5 Med seboj Dopustniški sejem Praviloma je v Logatcu dvanajstega v mesecu sejem. Letošnjega dvanajstega avgusta je bila nedelja, zato so sejem prestavili na ponedeljek, trinajstega avgusta. Še nova stanovanja Neoform, d.o.o., iz Ljubljane gradi ob Notranjski cesti v Logatcu na mestu, kjer je še pred nedavnim stala stara Lovrečeva hiša, stavbo z dvanajstimi stanovanji za prodajo. Kupcev pa komaj kaj. Kot običajno, na sejmu se je zbrala pisana druščina prodajalcev, med katerimi je bilo največ prodajalcev tekstilnih izdelkov, izostali niso niti Ribničani s suho robo niti prodajalci suhega sadja in še nekateri drugi. Seveda, kupcev, obiskovalcev in firbcev pa to pot ni bilo prav veliko. Razumljivo, veliko ljudi je bilo v tem času na dopustu, zato ni bilo kupcev, in tako kupčija ni kdo ve kako ne koliko cvetela. Besedilo in foto: France Brus Težji invalidi v Lipici Društvo invalidov Logatec je v četrtek, 2. avgusta letos, pripravilo za težje delovne invalide obisk Lipice na Krasu. Izleta se je udeležilo petdeset težjih invalidov s spremljevalci, člani socialne komisije in vodstvo društva. Najstarejša udeleženka izleta je bila Frančiška Brus s Kalc, ki bo praznovala že 93. pomlad. V Lipici so si invalidi pod strokovnim vodstvom ogledali kobilarno in se sprehodili po prelepih parkih. Na poti domov so se zapeljali z avtobusom po Vipavski dolini do Ajdovščine in se od tam napotili preko Hrušice do gostišča Stara pošta, kjer so jim prijazno postregli z odlično obaro in špehovko. Nekaj časa so tu še posedeli in pokramljali ob kavici, soku ali kozarcu piva. Novo stanovajsko gradbišče ob Notranjski. Direktor podjetja Mileta Krsmanović je povedal, da bodo stanovanja zgrajena do prvega maja 2008 in takrat za kupce tudi vseljiva. V novi stavbi bo na voljo šest garsonjer in šest dvosobnih stanovanj. Besedilo in foto: France Brus Diagnoza iz kapljice krvi Logaško Društvo invalidov je v svojih prostorih organiziralo računalniško mikroskopski pregled kapljice krvi. Pregled namreč pokaže eritrocite, levkocite, trombocite, maščobe in morda še kaj. Ta pregled je opravljal Tomislav Majić, dr. medicine, za 30. Vsakdo je glede na krvno skupino prejel navodila, kakšno hrano naj uživa, da ne bo imel v krvi zvišanega holesterola in drugih maščob. Na poti s težjimi invalidi. Foto: S. Gregoric Domov so se vrnili z lepimi vtisi in z željo, da se prihodnje leto zopet srečajo na podobnem izletu na kakem drugem lepem koncu Slovenije. Franc Brus Mikroskopsko-računalniški pregled krvi. Vse skupaj poteka v povezavi s podjetjem CaliVita, katerega predstavnica prodaja po precej visokih cenah preparate, ki naj bi preventivno pomagali ljudem proti holesterolu in raztapljanju tega. Zakon tovrstne preglede in prodaje dovoljuje, vendar sam nisem navdušen nad takšnimi medicinskimi storitvami na terenu; bolj zaupam zdravstvenim laboratorijem v zdravstvenih domovih. Besedilo in foto: France Brus 5

6 Med seboj Za višjo kakovost življenja V junijski številki Logaških novic je bil objavljen članek»za višjo kakovost življenja doma«. Projekt»Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma«je državnega pomena. Pobudnik in začetnik projekta je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in ga izvajajo vsa društva upokojencev po Sloveniji. Društvo upokojencev Logatec bo začelo z anketiranjem svojih članov septembra. Naši prostovoljci-anketarji bodo obiskali vse občane, starejše od 69 let. Tako želimo na terenu ugotoviti dejansko stanje potreb po medsebojni pomoči. Zato logaško Društvo upokojencev prosi, da prostovoljce-popisovalce sprejmete na svojem domu. Zbrani podatki ostanejo v tajnosti, popisovalci so namreč zavezani molčečnosti. Dostop do podatkov imajo samo pooblaščene osebe. S popisom želimo preučiti možnosti za organizacijo učinkovite medsebojne pomoči, ki naj omogoči starejšim višjo kakovost življenja. Minka Mihevc Na tolminsko stran Tudi upokojenci iz Rovt hodijo radi na izlete. Društveni odbor je zato v program dela za letos uvrstil tudi izlet, in sicer na Tolminsko. Z domačim prevoznikom so se 7. julija odpeljali v prelepo dolino Soče; izletnikov je bilo za avtobus in kombi. Spotoma so bili deležni sendviča in pijače. V Tolminu so si privoščili kavico, nato so obiskali krajevni muzej, kjer so si ogledali delo in življenje človeka tamkajšnjih krajev od davnine do današnjih dni. Dalje so se odpeljali v Most na Soči. Tam jih je čakala ladjica Lucija in jih popeljala po jezeru do obeh sotočij. Med plovbo so jim postregli s kosilom. Za pravšnjo dobro voljo je poskrbel kapitan ladjice. Po izkrcanju so se zapeljali v Zatolmin na ogled sirarne, kjer so si po pokušnji skoraj vsi kupili več ali manj te mlečne dobrote. Nadalje so obiskali Tolminska korita čudovita južna vstopna vrata v Triglavski narodni park. Po prelepih doživetjih so se s čudovitimi vtisi prijetno utrujeni vračali v svoje drage Rovte, kamor so prispeli v večernih urah. Ivan Kavčič Gospodarske diagonale Uspešna napoved predsedovanaja Slovenije EU Letošnji 45. mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni se je s komercialnimi in strokovnimi razstavami ter s strokovnimi in družabnimi dogodki ponovno izkazal kot najpomembnejši kmetijsko-živilski dogodek v Sloveniji in v tem delu Evrope; obiskalo ga je preko obiskovalcev Sejem je privabljal z več kot 60 strokovnimi, poslovnimi in družabnimi dogodki. Njegovo vsebino so poleg razstavljavcev iz 28 držav sooblikovale najpomembnejše slovenske inštitucije s področja kmetijstva in živilstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtna zbornica Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, interesna gospodarska združenja GIZ mlekarstvo, GIZ meso-izdelki, kmetijsko-živilsko šolstvo Slovenije; vsem pa se je pridružil tudi evropski direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja. Za radgonski sejem je že tradicionalno značilna dobra mednarodna udeležba. Njegovo 45. ponovitev pa je še bolj kot doslej zaznamovala prisotnost pomembnih ustanov in obiskovalcev iz vse Evrope. Za najpomembnejšega med obiski zagotovo šteje srečanje portugalskega kmetijskega ministra Jaimeja Silve (Portugalska sedaj predseduje EU), predstavnika kmetijskega ministrstva do sedaj predsedujoče Nemčije dr. Klausa Portugalski kmetijski minister Jaime Silva (levo) se je v okviru sejma sestal tudi s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petrom Vriskom in direktorico te najpomembnejše nevladne organizacije v kmetijstvu Natašo Belingar. Joerga Heynena in našega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca. Vsi skupaj namreč tvorijo trojček predsedovanja EU od letos do druge polovice leta Poudarek na mednarodnosti letošnjega sejma se kaže tudi v obisku gospodarskih in diplomatskih delegacij iz 25 držav, kar bo zagotovo prispevalo k večji prepoznavnosti Slovenije v Evropi. Ma. P. 6

7 Prenovljena Tržaška - kot mlada nevesta. Gospodarske diagonale Vendarle obnovljena Tržaška V začetku julija smo vendarle dočakali prenovo Tržaške ceste od Klama do Kramarja in novi avtobusni postajališči v Dolenjem Logatcu. Cesta, na kateri so lepo urejene talne označbe na vozišču, ločena pločnik in kolesarska steza, ki je rdeče obarvana, prav gotovo prispeva k boljši prometni varnosti vseh udeležencev v prometu. Lični in s ceste umaknjeni avtobusni postajališči pa bodo ob konicah ko gredo dijaki v šolo zlasti ob slabem vremenu malo pretesni, saj ne bosta mogli zagotoviti zavetišča vsem čakajočim na avtobus. Z novima avtobusnima postajališčema pa se je nekoliko spremenil prometni režim pri Krpanu, kjer so v križišču Notranjske s Tržaško vrisani pasovi za zavijanje desno in levo; s parkirišča med Krpanom in občino pa je prepovedano zavijanje na levo. Besedilo in foto: France Brus Program razvoja podeželja Program razvoja podeželja (PRP), ki ga je potrdila Evropska komisija 24. julija letos, je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za podpiranje trajnostnega razvoja podeželskih območij se politika razvoja podeželja osredotoča na tri skupno določene temeljne cilje: izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva (OS 1), podpiranje upravljanja z zemljišči in izboljšanje okolja (OS 2) ter izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti (OS 3). Vsakemu posameznemu temeljnemu cilju v Programu razvoja podeželja ustreza tematska os, ki jih dopolnjuje metodološka os, namenjena pristopu (LEADER OS 4) Os 2 - Izboljšanje okolja in podeželja Prednostne naloge in ukrepi Ohranjanje kmetijstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks Kmetijsko okoljska plačila (KOP) Os 1 Izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva Prednostne naloge in ukrepi Ukrepi za dvig usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala v kmetijstvu in gozdarstvu Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu Pomoč mladim prevzemnikom kmetij Zgodnje upokojevanje kmetov Ukrepi za prestrukturiranje fizičnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje inovativnosti Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Povečanje gospodarske vrednosti gozdov Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva Ukrepi za izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane Podpore za ustanavljanje skupin proizvajalcev Os 3 Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva Prednostne naloge in ukrepi Ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij Ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju Obnova in razvoj vasi Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja V kratkem pričakujemo sprejem uredb, na podlagi katerih bodo objavljeni javni razpisi za posamezna področja kmetijstva in razvoja podeželja. Aktualni bodo razpisi v okviru osi 1 in 3 (2. os smo»obdelali«že med subvencijami). Za uspešno pridobitev finančnih sredstev je zelo pomembno, da se kandidati na vlogo začnete pripravljati že pred uradnimi razpisi. Kmetijski svetovalci KGZS Zavoda Ljubljana bomo kot običajno, tudi v letošnjem letu pomagali pri pripravi vlog za pridobitev različnih podpor. Glede na to, da se predvidevajo odprti razpisi po sistemu»kdor prej pride, prej dobi«, bo takšen tudi naš način dela. Zato tisti, ki nameravate kandidirati na teh razpisih in bi pri tem želeli našo pomoč, se čim prej oglasite na naši izpostavi Kmetijske svetovalne službe, da bomo vlogo pripravili zares kvalitetno. Mojca Dolenc, svetovalka za KD in DD 7

8 Gospodarske diagonale Ozdravljena lipa Lipa od Sekirico z znamenjem, se je v tem poletju odela v novo podobo, ki ji bo morda omogočila še nadaljnjih 300 let življenja. Kako z odpadno embalažo Ločeno zbiranje odpadne embalaže je koristno za okolje Po podatkih družbe Slopak, nacionalne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, količina oddane odpadne embalaže v zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže v poletnih mesecih naraste. Zato je Slopak pripravil nasvete za prebivalce o stiskanju odpadne embalaže pred oddajo v zbiralnico. Poletne prehranjevalne navade, kot so pitje piva, vode in ostalih pijač ter počitniško uživanje sladoleda, se poznajo tudi v količini ločeno zbrane odpadne embalaže. Pri štiričlanski družini nastane v poletnih mesecih poprečno kar za tretjino več odpadne embalaže kot v pomladnih mesecih. V praksi je v Sloveniji ena zbiralnica za ločeno zbiranje odpadne embalaže postavljena za 240 prebivalcev, kar je še enkrat bolje, kot predvideva zakonodaja, ki določa, da mora biti zbiralnica odpadne embalaže postavljena vsaj za 500 prebivalcev. Sestavljati pa jo morajo najmanj trije zabojniki, v katere se odvrže kartonska embalaža in časopisni papir, kovinska in plastična embalaža ter še posebej steklena embalaža. Miklavov France je pomagal lipi k zdravju. Foto: D. Malavašič Že zgodaj spomladi sta lastnika Marija in Danilo Mihelčič opozorila pristojne ustanove, da starosta med logaškimi lipami postaja nevarna za mimoidoče in vozeče prebivalce Logatca, saj težko vejevje bi lahko popustilo in kaj hitro povzročilo hude poškodbe in škodo. Na njuno pisanje so se s svojimi smernicami in opisom obnovitvenih del, vzdrževanja in ohranitve drevesa odzvali na Upravi za varstvo naravne dediščine. Upoštevajoč strokovna navodila so se združili lastniki in strokovnjak drevesne kirurgije ter v začetku julija pričeli z delom. Najprej so z jeklenimi vrvmi povezali mogočno krošnjo, ki je utrpela nekaj škode pri močnem nalivu 2. julija, nato pa pričeli s čiščenjem dela debla. Sledila sta premaz in ureditev notranjosti votlega debla z drenažo in postavitev obnovljenega znamenja razpela. Dela pa se bodo še nadaljevala, saj mogočna krošnja v poletnih dneh z bogastvom svojega listja ni dopuščala vezave vejevja, da bi drevo lahko kljubovalo tudi težjim vremenskim nevšečnostim. NevMa 8

9 Gospodarske diagnoale Ali ste vedeli da vsak prebivalec Slovenije pridela okoli 420 kg različnih vrst komunalnih odpadkov na leto, od tega je odpadne embalaže okoli 100 kg?... da vsako leto Slovenija uvozi 1,5 milijona ton odpadkov za potrebe predelovalne industrije; da z ločevanjem odpadkov bi lahko zagotovili vsaj del te količine in tako hkrati pomagali predelovalni industriji in ohranili čistejše okolje, v katerem živimo? da slovenski kraj s prebivalci odloži na deponijo okoli m3 odpadkov letno? da recikliranje pločevink privarčuje 95 % energije, potrebne za pridelavo aluminija iz rude? da ena tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in veliko energije; da plastenka, odložena na odlagališče razpada 100 let, tanjša nakupovalna vrečka pa razpada 20 let? da ena tona zbranega starega papirja ohrani 17 dreves in 40 m3 čiste vode; da, na odlagališču papir razpade povrečno v 3 mesecih?... da se embalaža mleka in sadnih sokov (tetra pak) reciklira v Lepenki Tržič, odložena na odlagališče pa razpada 5 let?...da se steklena embalaža reciklira v celoti, pri predelavi pa porabimo kar tretjino manj energije kot s pridobivanjem stekla iz rude? Zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže prazni lokalna komunala, vsebino zabojnikov pa odda Slopaku. Odpadno embalažo lahko prebivalci brezplačno oddajo tudi na 120 zbirnih centrih po vsej Sloveniji. Naslovi zbirnih centrov so objavljeni na spletni strani družbe Slopak, ki zagotavlja, da se odpadna embalaža razvrsti na sortirnih linijah po vsej Sloveniji, kjer se zbirajo in tudi zbalirajo istovrstni materiali. Bale nato Slopak prepelje do predelovalca odpadne embalaže, da jo predela. Odpadna embalaža se predela v koristne izdelke, kot so vreče za smeti, obešalniki, pisala Ločeno zbiranje odpadne embalaže je koristno za okolje, saj tako zbrana odpadna embalaža ne zapolnjuje slovenskih odlagališč odpadkov, s predelavo odpadne embalaže pa privarčujemo energijo, surovine ter ohranjamo čisto vodo. V letu 2006 je Slopak zbral in predelal preko ton odpadne embalaže. V zabojnike za ločeno zbrano odpadno embalažo sodi samo popolnoma izpraznjena odpadna embalaža. Zato Slopak priporoča, da občani pred oddajo v zabojnike odpadno embalažo stisnejo, kakor ponazarjajo ilustracije (str. 8). S stiskanjem se volumen odpadne embalaže, ki ga v enem tednu proizvede povprečna štiričlanska družina, zmanjša kar za trikrat. Ugodno za podjetništvo, kmetijstvo in lokalno infrastrukturo Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 1310, Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo v Sloveniji. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja, je namenjen začetnim investicijskim projektom. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega ali širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je EUR. Prvi rok za oddajo prijav je , zadnji rok pa , vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je EUR. Rok za oddajo prijav je Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je EUR. Rok za oddajo prijav je Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture, je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je EUR. Rok za oddajo prijav je Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila se kot neutemeljeni zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel: 01/ in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: 9

10 Turistične panorame Praznično in veselo, kot še zlepa ne Letos se je 5. avgusta obogatenega Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu udeležilo kakih 5000 obiskovalcev Nekaj je na Medvedjem Brdu, da se Kmečkega praznika vsako leto udeleži več obiskovalcev; letos jih je bilo kakih Nekateri menijo, da gre za svež zrak in lepo okolico, drugi so prepričani, da dušo prireditvi dajejo ljudje, spet tretji prisegajo na pristnost in izvirnost prikaza običajev in iger, ki jih pripravijo domačini. Spet nekaterim gre v slast kruh iz kmečke peči, ocvirkovca in podobne kmečke dobrote. Karkoli in kakorkoli že tudi letos je bil prireditveni prostor na Medvedjem Brdu komaj dovolj velik za vse, ki so se nasmejali ob skečih in pravem kmečkem vasovanju, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Trate skupaj s pevkama dua Mir. Obiskovalci so si lahko napasli oči tudi na zanimivi razstavi starega orodja iz kmečke hiše in skednja ter prave nekdanje tehniške mojstrovine prve traktorje izpred 50 let. Skratka, V imenu organizatorjev: Turističnega društva Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Gasilskega društva, KŠD in KS Trate se vsem sponzorjem, donatorjem, vaščanom in vaščankam Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš,skratka, vsem, ki so kakorkoli sodelovali in podprli letošnji Kmečki praznik zahvaljuje Vojko Panič, vodja Kmečkega praznika Porsche - oprostite: Porše tudi na tak način. Kmečki praznik je bil letos nekoliko drugačen kot prejšnja leta, predvsem to pot ni bil tekmovalno obarvan. Zato pa je bila toliko bogatejša vsebina prireditve. Obuditev in prikaz starih običajev in opravil na kmetiji od ribanja zelja, phanja žita do popravila starih marel so na hudomušen način povezali v celoto in jih domiselno komentirali. Klepanje kose se vse bolj odmika v preteklost. Nekoč so takole krojili deske. organizatorji so poskrbeli, da ni bilo nikomur dolgčas, ne velikim ne majhnim. Glavna atrakcija za otroke je bil nedvomno napihljiv grad, po katerem so veselo poskakovali, pa ples, jahanje konj, srečelov in vse, kar razveseljuje otroško srce. Nedeljski večerni program pa je z glasbo obarvala skupina Atomik harmonik, zato je bilo na Medvedjem Brdu veselo pozno v noč. Za pripravo letošnjega Kmečkega praznika si je prizadevalo več kot 200 vaščank in vaščanov, zato je bil tudi lep finančni uspeh, namenjen za potrebe kraja. Upamo, da prizadevnim domačinom ne bo zmanjkalo volje in poguma in da bo za prihodnji jubilejni Kmečki praznik 3. avgusta 2008, vse na svojem mestu. Ana Žakelj 10

11 Turistične panorame Upokojenci med gostitelji v Loški dolini Logatčani drugouvrščeni med ženskimi in moškimi ekipami v rekreativnih spopadih Zadnjo junijsko soboto so upokojenci Loške doline pripravili srečanje upokojencev Notranjske pri gradu Snežnik. Logaški upokojenci smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Kozarišče pod vznožje snežniških gozdov. Na prireditvenem prostoru blizu gradu Snežnik so gostitelji pripravili lep sprejem za številne zbrane upokojence od blizu in daleč. V popoldanski sončni pripeki smo zasedli mize na senčni strani zelenega razkošja. Na stojnicah so prodajali domače izdelke. V kulturnem programu so največ sodelovale pevke Loške doline. Po kulturnem programu smo sodelovali na igrah metanje polen, rusko kegljanje, pikado. V vseh igrah smo logaški upokojenci z moškimi in ženskimi ekipami zasedli 2. mesto. Domačini so prikazali kmečki način dela v gozdu s konjsko vprego ter postavljanje ostrnic (posebne rogovile za sušenje sena). Postavili so tudi ostrnico-velikanko. Kajpak, ob vsem tem je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo; za ples je igral mlad Ansambel Erazem. Nekateri so priložnost izrabili tudi za ogled gradu ali za sprehod po lepi okolici. Za las je ušlo prvo mesto. Foto: M. Petkovšek Resnično, preživeli smo lepo popoldne med loškimi gostitelji. Marinka Petkovšek Kmetovanje tako in drugače Z obiska sonaravne, zeliščarske in vinogradniške kmetije S skupino, ki je obiskovala»zeliščarsko delavnico«, smo se 20. avgusta odpravili na strokovno ekskurzijo, na kateri so se nam pridružile še kmečke in podeželske žene. Najprej smo obiskali ekološko kmetijo»planinca«pri Kalobju med kozjanskimi griči. Na domačiji nas je sprejela gospa Alojzija in nam predstavila zgodovino njihove kmetije, ki je sedaj registrirana kot Zavod za naravovarstveno kmetovanje in ima še veliko načrtov za popestritev svoje dejavnosti v prihodnosti. Že več kot deset let ubrano z naravo odkrivajo načine in poti, kako med seboj uravnoteženo povezati rastline, živali in ljudi. Ponosni so tudi na priznanje Svetovne patentne organizacije iz Ženeve za inovatorsko dejavnost, s čimer dokazujejo, da slovenske in evropske standarde sonaravnega kmetovanja ne le izpolnjujejo, temveč jih tudi oblikujejo. Bistvo sonaravnega kmetovanja na Planinci je skrb za živa tla v trajnih nasadih in na njivah, na katerih se vrstijo mešane in čiste posevke vrtnin in poljščin. Uporabljajo»zeleno gnojenje«travno, slamnato ali seneno zastirko oz. prekrivko. Tako dosežejo ravnotežje v tleh, in rastline so čvrste in odporne proti boleznim in škodljivcem. Tako dobijo kvalitetno surovino za pripravo domačih shrankov iz sadja in zelenjave, ki so pripravljeni brez konservansov, brez sladkorja, z malo soli (kjer je potrebno). Pred vstopom v kaščo in klet smo se morali sezuti in prevzela nas je nepojmljiva snaga in urejenost prostorov, kar tudi omogoča kvaliteto njihovih proizvodov. Nato so se nam predstavili člani skupnosti, ki živi na kmetiji vsak s svojo vlogo in nalogo. Pripravili so nam čudovit glasbeni intermezzo in nam postregli z zanimivim obrokom: kostanjev pire, prikuha iz listov krmne pese, slivov kompot in metin čaj (vse brez sladkorja in z minimalno količino soli). Kmetijo smo zapuščali (žal) v nevihti, vendar polni vtisov in (mešanih) občutkov. Bogastvo shrankov na kmetiji Planinca. Nadalje smo obiskali kmetijo Vide Fabinc v Črncu pri Brežicah, kjer se ukvarjajo s pridelavo štirih zdravilnih rastlin: ognjiča, ameriškega slamnika, citronke in drobnocvetnega vrbovca. Tu smo udeleženci delavnice obnovili in poglobili svoje poznavanje zdravilnih rastlin. Kmetija trži tudi izdelke iz teh rastlin v obliki mazil, tinktur (kapljic) in čajev. Nazadnje smo po zapleteni poti po sevniških gričih prispeli v prelepo Zabukovje, kjer nas je na dvorišču vinogradniško-turistične kmetije Klenovšek-Grobelnik pričakala gostiteljica Slavica in nam ob degustaciji vina in grozdnega soka v njihovi kleti predstavila razvoj njihove kmetije in dejavnosti. Dan smo zaključili ob večerji in v prijetnem klepetu. Mojca Dolenc, svetovalka za KD in DD 11

12 Turistične panorame Že triindvajsetič na Kopah V soboto, 18. julija, je Društvo invalidov Slovenj Gradec organiziralo na Kopah na Pohorju 23. srečanje invalidov planincev. Srečanja se je udeležilo preko pet tisoč invalidov planincev iz vse Slovenije. Na Kope so se pripeljali s preko sedemdesetimi avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili. Organizatorji so pripravili pester kulturni program ter obilo stojnic s hrano in pijačo, tako da ni bilo nikjer nobene čakalne vrste. Poskrbeli so tudi za vernike, ki so se v kapelici sredi mogočnih smrek udeležili maše na prostem. Srečanja invalidov planincev se je po tradiciji udeležilo okrog štirideset Logatčanov, ki so se na Kope odpravili z avtobusom v organizaciji Društva invalidov. Manjša skupina planincev se je podala na dobre tri ure dolg pohod po strmem smučišču vse do vrha; vračali pa so se po gozdni poti na prireditveno mesto. Nekateri pa so se odpravili na krajši pohod po gozdu in nabirali borovnice. Nekoliko živahnejše pa je privabilo plesišče, saj so godci v senci pod šotorom igrali polke in valčke skoraj brez odmora. Invalidni planinci s poti na Kope. Še en lep planinski dan na Kopah. Zvečer so se na poti domov zaustavili še na Trojanah zaradi krofov. Besedilo in foto: France Brus Kulturni razgledi Logaške mažorete uspešne tudi na svetovnem prvenstvu v Kanadi Twirling kluba logaških mažoret nič ne ustavi. Zadnje uspehe so žele od 1. do 5. avgusta v kanadskem Hamiltonu na III. International CUP, ki je potekal v okviru 28. Svetovnega prvenstva WBTF (World Baton Twirling Federation) Na prvenstvu je sodelovalo 22 dežel s celega sveta: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Hrvaška, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Japonska, Nizozemska, Norveška, Škotska, Sejšeli, Slovenija, Južnoafriška republika, Španija, Švedska, Švica in ZDA. Naše mažorete na slovesnosti v kanadskem Hamiltonu ob otvoritvi svetovnega prvenstva. Priprave naših deklet so potekale vse od državnega tekmovanja dalje na različnih lokacijah. Večina vaj so mažoretke opravile v logaškem Narodnem domu, zadnjih pa so se udeležile skupaj z gimnastičnim društvom GIB Ljubljana na Silbi, od koder so odpotovale na tekmovanje. Iz Twirling kluba logaških mažoret so se tekmovanja udeležile Sara Pečkaj, Klara Križaj, Kristina Ilič in Mojca Garbas, ki so letos tekmovale v solo programih. Tekmovalke so pospremili še Barbara Čuk kot trenerka, Vera Tratnik, Hijacinata Civha Škoda in Silvo Garbas. Uvrstitve: juniorke: 24. mesto Sara Pečkaj, 29. mesto Kristina Ilič; seniorke: 20. mesto Klara Križaj; st. seniorke: 16. mesto Mojca Garbas.»Z rezultati smo več kot zadovoljne. V Kanado smo odšle z željo po izboljšanju rezultatov, kar nam je tudi uspelo z uvrstitvami, še bolj pa smo zadovoljne z doseženimi točkami. V času tekmovanja je bil organiziran tudi seminar za različna področja tehnike palice; seminarja smo se z veseljem udeležile in pridobile novo znanje. Po končanem tekmovanju smo si ogledale mesto Hamilton in Toronto, Niagarske slapove in Safari,«je po vrnitvi v Logatec pripovrdovala Vera Tratnik, predsednica Twirling kluba logaških mažoret. Twirling klub logaških mažoret pa se že pripravlja na naslednje podvige. V začetku oktobra jih v črnogorskem Tivanu čaka Evropsko prvenstvo, še pred tem pa se bodo domačemu občinstvu predstavile v nedeljo, 23. septembra, ob 16. uri, na igrišču pred Narodnim domom, kjer organizirajo v okviru praznovanja občinskega praznika XIII. Srečanje mažoretnih skupin. Renata Gutnik Upokojencem pa res ni treba samevati Pridružite se dejavnostim Društva upokojencev Logatec 12

13 Kulturni razgledi Da glasba združuje ljudi, je že stara resnica. Tudi to je res, da pogosto glasbeniki ponesejo ime kraja ali celo države v svet. In mnogi zares tudi uspejo, tako tudi mladi ansambel s pomenljivim imenom Notranjci, ki izhajajo iz naših in okoliških krajev. Na letošnjem Števerjanskem festivalu so namreč osvojili pomembno priznanje nagrado za najboljši kvintet. Zato sem obiskala enega od članov ansambla, Uroša Ferenca, in z njim prijetno poklepetala. Kdo ste člani ansambla Notranjci? Prav je, da začnemo z nežnejšim delom ansambla. To je naša prikupna in sila sposobna pevka Judita Cvelbar iz Logatca. Svojo vlogo pevke v ansamblu odlično obvlada. Skrbi tudi za vokalno plat ansambla, s tem da svoje znanje posreduje tudi ostalim članom ansambla. Vodja je Aleš Lampe iz Žibrš; igra harmoniko, klaviature in tudi poje. Klemen Korenč je iz Logatca in igra ritem kitaro. Bobnar in pevec ansambla je Miha Pečaver, sicer novopečeni Rovtar (priženil se je v Rovte). Iz Smrečja prihaja Franci Malavašič, ki igra klarinet in saksofon. Najdlje, iz Horjula, je trobentač Rok Dolinar. Že nekaj časa sem Rovtar tudi jaz, bas kitarist in pevec. Prav vsi člani ansambla smo zaposleni, večina tudi poročeni, glasba pa je naša (poleg žena) največja ljubezen. Notranjci - najboljši zabavno glasbeni kvintet. Koliko časa že obstaja ansambel? Naši začetki segajo v leto 1995, ko je nastal petčlanski ansambel, imenovan Samokres, namreč, po naši prvi izvirni skladbi. Samokres je nastopal do Tedaj sta se pridružila še dva člana. Od leta 2002 do 2005 smo imeli pevko Sabino Jeraj, ki pa jo je leta 2005 zamenjala izredno sposobna in vokalno močna sedanja pevka Judita Cvelbar. Spremenili smo slog igranja; tudi ime ni več ustrezalo. Ker smo člani pretežno z Notranjske, smo si nadeli preprosto ime Notranjci. Kakšna je vloga posameznikov v ansamblu? Treba je priznati, da vsakdo najprej obvlada svoj instrument. Nadalje pa: Klemen je pisec besedil, ureja pa tudi vse, kar je v zvezi z organizacijo nastopov. Aleš vodi zabavni del programa, kadar igramo na ohcetih ali drugih zabavah. Blagajnik je Franci Malavašič, ki poleg tega skrbi še za plakate, vizitke in podobno. Seveda pa brez medsebojne pomoči vseh ne bi šlo. Prevažamo se s svojimi jeklenimi konjički, kar po napornem Nagrada za najboljši kvintet večurnem igranju ni najbolj prijetno. Večina nas ima tudi družine, ki morajo imeti veliko potrpljenja in razumevanja z nami. Kje je vaš vadbeni kraj? Naše središče so kar Rovte, kjer v Stari šoli vadimo dvakrat na teden po dve do tri ure, odvisno od nastopov, festivalov In vaš repertoar? Vsekakor so naši vzorniki Avseniki, katerih skladbe tudi najpogosteje igramo. Poleg njih pa še Miheličeve, Slakove; igramo pa tudi skladbe drugih zvrsti, odvisno od prireditve. Imamo že nekaj lastnih skladb. Prva med njimi je skladba Za ljubezen ustvarjena, ki je postala naj viža leta 2006 na radiu Veseljak. Besedilo je prispeval Klemen, avtor glasbe pa je Rok. Imamo pa tudi eno iz zabavnih logov Slovo; avtor glasbe je Miha Hercog, besedilo pa je delo Saše Lendero. Seveda, smo daleč najbolj ponosni na pesem Ne trosi več lažnih besed s Klemnovim besedilom, z glasbo že uveljavljenega Petra Finka, aranžma pa je delo Marjana Turka. Pesem je bila posneta v studiu Petra Finka, ki je bil s Turkom tudi producent. Prav s to skladbo smo dosegli doslej največji uspeh. Torej smo že pri vaših uspehih? Prvi uspeh smo dosegli s svojo skladbo Za ljubezen ustvarjena, ko je leta 2006 postala naj viža na radiu Veseljak. Naš največji uspeh pa je že prej omenjeni valček Ne trosi več lažnih besed, s katerim smo se 7. julija letos uvrstili v finale Števerjanskega festivala, kjer smo bili naslednjega dne izbrani za najboljši kvintet festivala. Nagrade smo bili še toliko bolj veseli, ker so v komisiji sedeli sami priznani glasbeniki, kot so Denis Novato, Slavko Avsenik mlajši in Jože Burnik. Uspeh je bil resnično nepričakovan, zato pa toliko slajši. Sicer pa se naše melodije vrtijo na radiu Veseljak, smo pa tudi redni gostje na številnih prireditvah. Na priljubljenost pa kažejo tudi zelo zasedeni vikendi preko celega leta. Igramo na veselicah, ohcetih in to vedno v živo. Radi se odzovemo, če nas povabijo na praznovanje raznih obletnic, na Karitasovih koncertih pa že tradicionalno nastopamo, igramo tudi na farnih dnevih in sploh Nekoliko pogledujemo udi čez mejo: letošnji Števerjan, celo igranje na poroki v Nemčiji. In vaši načrti? Radi bi se udeležili vsaj treh festivalov: Števerjan 2008, festivala narečne narodnozabavne glasbe v Škofji Loki in festivala na Vurberku. Sodelovati bi želeli z več avtorji, še vedno pa s Petrom Finkom. Opazil nas je tudi P. Kosec. V Števerjanu smo dobili tudi ponudbo za sodelovanje z Rokom Švabom (Modrijani) in pa možnost, da bi se povezali celo z legendarnimi Štirimi kovači. Pogovore smo imeli tudi z Gustijem Skazo in Robertom Smolnikarjem iz Štajerskih sedem. Torej ponudb ne manjka, treba je le delati in vztrajati. Kako pa ste proslavili lep uspeh v Števerjanu? Za pravo praznovanje še ni bilo časa, saj je čas dopustov in pa mnogih»špilov«. Je pa bilo na samem kraju proslavljanje kar bučno in veselo. Pridružili so se nam prijazni ljudje in skupaj z nami praznovali. Seveda pa bomo uspeh dostojno proslavili, za kar pa je še dovolj časa. Urošu hvala za prijazen pogovor, vam drage bralke in bralci pa namig: Le odprite radio, morda se prav ta hip tam oglaša glasba ansambla Notranjci. Metka Bogataj 13

14 Kulturni razgledi Literarni adijo poletju Letošnji tretji Literoadijo, večer mladih logaških avtorjev in avtoric, je bil prvovrsten literarni dogodek, na katerem je svoja dela bralo 8 mladih avtorjev in avtoric, obiskovalci pa so ob pomoči Tineta Vučka napisali sonet V okviru festivala Adijo poletje je v klubu Grajski park predzadnji avgustovski dan prižigalo osem mladih avtorjev in avtoric besedne zublje v pozdrav odhajajočemu poletju. Vsi po vrsti so se odločili za poezijo. Tine Vučko, Lara Hvala, Borut Petkovšek in Tim Uršič tudi voditelj večera, so se literarni javnosti že predstavili in zato morda nastopili malce bolj suvereno kot četverica, ki se je na Literoadiju predstavila prvič. Jaka Dolenc, Lidija Rupnik in Mateja Tomazin so novopečeni gimnazijci, ki so se kot literarni ustvarjalci izkazali že na šoli Tabor Logatec, Jurij Švajncer pa je gimnazijo letos končal, pozno spomladi pa ga je logaška kulturna javnost spoznala kot avtorja, režiserja in igralca v komediji absurda Noro nori norci. Branja njihovih del je literarno občinstvo spremljalo radovedno in jih nagradilo z dolgimi aplavzi. Mladostni literarni zbogom poletju. Ustvarjalni improviziran literarni dogodek se je končal z branjem napisanega soneta: Literoadijo O, glej ga, pesnik mlad tam verze kuje in brez prestanka rime nove išče. Srce veselo mu je zatočišče in glej že prvih nekaj verzov tu je. Namrščenega čela premišljuje, ne ve, kdaj nova rima ga obišče... Papir besedam novim je igrišče, se roža mu navdiha ne osuje. Nasmeh se mu na ustnice prikrade, vse lažji novi stihi se mu zdijo, prepolne isker so oči mu mlade. Prej speče pesmi v njem se prebudijo. Zdaj ve, da muze ga imajo rade, in ve, da ljubi Literoadijo. Foto: Andrej Korenč Neverjetna pestrost pesniških vsebin in oblik je napolnila večer, ki ga Literarno društvo Zeleni oblaki organizira kot eno od aktivnosti za promocijo literarnega ustvarjanja med mladimi. Od pesmi brez oblik do sonetov smo slišali ta večer. Poslušali smo pesniška razmišljanja o svetu in ljudeh, o vzrokih za osamljenost, o smrti, prijateljstvu in ljubezni, ki včasih plemeniti, drugič spet joka Presenetljivo zrelo so legale med poslušalce besede mladih avtorjev in avtoric in pripovedovale, kako daleč in globoko že segajo njihova razmišljanja o življenju in ljudeh. Navdušujoče veliko izrazne moči, ustvarjalne energije, vsebinskega naboja in oblikovalske različnosti se je ta večer razlilo med poslušalce. Presenetljivo in na trenutke nepozabno! Drugi del večera, ki sta mu glasbeno podobo dajala odlična mlada glasbenika, pevka Tina Kosmač in kitarist Borut Šemerl, sicer oba člana skupina Abstrakt, je bil literarni happening, ki ga je vodil Tine Vučko, pesnik, ki ustvarja predvsem sonet. Po uvodni učni uri o sonetu je Tine s pomočjo predlogov obiskovalcev večera napisal čisto pravi sonet z naslovom Literoadijo. Poslušalci so se vneto in na trenutke domiselno ustvarjalno odzivali na Tinetove pobude, iskali so prave rime, zlagali jambe v enajsterce in pazili na pravilno gradnjo soneta v kvartine in tercine. Čisto ob koncu se je podpredsednica društva Anja Sedej zahvalila vsem sodelujočim in povedala, da bo društvo s podobnimi prireditvami še naprej bogatilo literarni zemljevid Logatca, ter povabila na naslednji društveni večer, ki bo 28. septembra v Lazah. Z natisnjenim sonetom so v noč odhajali tudi obiskovalci, po odzivih sodeč, navdušeni nad večerom in ustvarjalnostjo mladih avtorjev. B. Novak S preprosto glasbo do dojemanja lepega Evropsko združenje študentov glasbene terapije združuje člane iz cele Evrope, vanj pa se vključujejo tudi študentje iz drugih delov sveta, ki študirajo v Evropi. Združenje pripravlja srečanja, simpozije, študijske izmenjave, projekte. Eden takšnih je»projekt Bosna«, ki se v teh dneh že četrtič odvija v Mostarju. Že tri leta ga vodi Slovenka Špela Loti Knoll. Lani se ga je udeležila tudi Mihaela Gostiša. Glasba združuje neverbalne, kreativne in čustvene prvine, ki jih glasbeni terapevti uporabljajo pri delu s posamezniki ali skupinami za pospeševanje ali obnavljanje mentalnega in čustvenega ter duševnega stanja. Zaradi omenjenih univerzalnih lastnosti glasbe lahko terapevt te prvine uporablja ne glede na starost, sposobnosti ali morebitno glasbeno predznanje ljudi, s katerimi dela. Terapevti, ki bodo letos v Mostarju delali z otroki iz sirotišnice, romskega naselja in z otroki s posebnimi potrebami, so ob koncu pripravljalnega vikenda v Sloveniji zadnji avgustovski večer pripravili koncert v čevčanski cerkvi. Koncert je organiziral KUD Adoramus. Nastopili so Penny Evans in Bethan Shubsole (Anglija), Neysa Navarro (Španija), Elizabeth Flordeliza (Filipini), Rozemarijn Verhoeven, Bart van der Zanden, Jantina Bijpost in Roos Walhof (Nizozemska), Agnes Durst, Claudia Knabe, Nicolas Hesse ter Regina Weiss (Nemčija) in Mihaela Gostiša. Peli so ob spremljavi tolkal in pihal in tudi klavirja. Mladi nastopajoči so znali navdušiti polno cerkev poslušalcev in naenkrat smo bili v poustvarjanje dežja vključeni vsi poslušalci. Tako smo se malce približali temu, kar je verjetno središčni del projekta: s preprosto glasbo animirati ljudi, ki se jim je sicer zaradi različnih pretresov in drugih prizadetosti težko približati in jih spodbuditi k dojemanju lepega. Slišali pa smo tudi nekaj sevdalink v zanimivih, dobrih interpretacijah. Jan Turk 14

15 Kulturni razgledi Logaški oktet visoko pod Triglavom Na predvečer praznika Marije Snežne je bilo na Kredarici res praznično Tja so ves dan prihajali pohodniki in visoki povabljenci. Prireditev»Triglav, naš most«je bila posvečena 80. obletnici smrti župnika Jakoba Aljaža, 112. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, poleg tega še 33. obletnici pešpoti z Vrhnike na Triglav, peti obletnici pešpoti z Vrbskega jezera preko Triglava do Bohinjskega jezera, 25. obletnici izhajanja Nove revije, 20. obletnici 57. številke Nove revije ter 16. obletnici slovenske države. Pozno popoldne je bila v kapeli sveta maša, ki jo je daroval Miro Šlibar, bolnišnični duhovnik. Zbranim navdušenim planincem in romarjem k tej priljubljeni kapeli Marije snežne je zaželel, da bi se še velikokrat srečali, raje tu gori, kot pa v bolnišnici. Pri maši so s petjem sodelovali Bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške in Logaški oktet. Zvečer so pred Triglavskem domom združeni pevci zapeli zbrani množici planinsko Oj, Triglav, moj dom, katere avtor je prav Jakob Aljaž, ki je himnično pesem s prijatelji zapel teden dni po postavitvi stolpa na Triglavu. V nabito polnih prostorih Triglavskega doma je nato sledila kulturna prireditev, na kateri so nastopili operni pevec Marko Kobal, Bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške, koroška pesnica Mili Horvat, Logaški oktet, igralec Jernej Kuntner, citrar Tomaž Plahutnik, kulturno-umetniško društvo Stara Vrhnika, kvarter Jutro z Jezerskega in igralec, pesnik Tone Kuntner s Cankarjevo poetično prozo in kasneje še s svojimi domoljubnimi pesmimi. Prireditve so se je med drugimi udeležili predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, avstrijski veleposlanik Valentin Inzko, nekaj poslancev in vrhniški Oktet pod triglavskimi stenami. župan, saj je bila občina Vrhnika pokrovitelj prireditve. Valentin Inzko je pripovedoval, da ga na Aljaža vežejo posebna čustva, saj naj bi za društvo iz njegovega rodnega kraja uglasbil pesem Frana Saleškarja Finžgarja. Za Inzka je bil to prvi vzpon na Triglav, zato je na vrhu doživel tudi planinski krst. Po uradnem programu je v domu še dolgo v noč odmevala pesem; Logaški oktet pa je imel to čast, da je pri svojem omizju gostil vse prej omenjene visoke goste in jim tako odpel del svojega repertoarja. JoMa Po pozdravnih besedah Matjaža Martinška je galerija Hodnik 3. septembra odprla vrata razstavi fotografij s 3. fotografskega natečaja Notranjsko kraških novic. Renata Gutnik, ki je predstavila razstavo, je med drugim poudarila, da je natečaj želel vzpodbuditi k fotografiranju Notranjske in Notranjcev, in sicer na temo Notranjska in na temo Notranjska po sončnem zahodu. Na letošnji natečaj je prispelo 140 fotografij, ki jih je pregledala in ocenila žirija v sestavi: Milena Braniselj, akademska kiparka, Stanislava Pudobska, akademska slikarka, Drugonagrajena fotografija - Star fotomodel. Fokus: Notranjska 007 Joco Žnidaršič, fotograf in Andrej Korenč, fotograf in urednik fotografije Notranjsko kraških novic. Žirija je upoštevala povezanost z razpisano temo, izvirnost, izpovednost ter tehnično dovršenost in estetsko sporočilnost. Letošnji nagrajence je žirija imenovala že 20. aprila v Knjigarni in galeriji Epica v Postojni. Na temo Notranjska je tretjo nagrado prejel Milan Jeran iz Laz za Jutro v ivju, drugo nagrado je žirija dodelila Sonji Kovič z Unca za Star model, prvo nagrado pa si je prislužil Žiga Šparenblek z Blok za fotografijo Pogled s Slivnice. Na temo Notranjska po sončnem zahodu pa je bil najbolj prepričljiv Dorotej Birsa iz Prestranka z Novoletnim ognjemetom v Postojni. Pohvalo žirije sta si prislužila Postojnčanka Zarja Blažina za Skrivnost in Cerkničan Igor Karničnik z Zapuščenim. V sklepnem nagovoru je direktor Notranjsko kraških novic Dušan Černigoj priznal, da je vesel predvsem odziva mladih, ki se vse bolj odločajo za sodelovanje v natečajih. Tudi to pomore h kakovosti, ki se veča tudi po zagotovilih žirije. Na letošnjem natečaju pa je pogrešal motive z ljudmi, z navadami, običaji in šegami, ki bi bili vsekakor vredni pozornosti fotografskega objektiva. maš Društvo upokojencev Logatec obvešča, da je pisarna odprta ob sredah in petkih med 8. in 10. uro 15

16 Kulturni razgledi Cvetje v jeseni in pod milim nebom Kolikokrat imamo priložnost ogledati si film na prostem, pod širnim milim nebom, na katerem se druga za drugo prižigajo svetle zvezde? Pod nebom, kjer oko tu in tam ujame utrinek in si srce nekaj zaželi kdo ve, morda se mu želja izpolni? Kolikokrat imamo priložnost gledati film - na prostem, ob soju sveč, ki narede čaroben večer? Kolikokrat gledamo film na prostem v družbi svojih najdražjih, v družbi prijateljev, znancev, sosedov, sovaščanov? Kolikokrat lahko zunaj, v prelepem ambientu starega vaškega trga v osrčju vasi, gledamo dober star slovenski film? In ne nazadnje, kolikokrat imamo priložnost gledati film pod dežnikom, na katerega kaplja prijazen avgustovski dežek? V Hotedršici smo imeli tako priložnost 22. avgusta. Člani upravnega odbora KTD Hotedršica so pripravili filmski večer. Pravijo, da jih je k temu nagovorila nostalgija na doživetja ob gledanju filma pred dvema letoma, ko je bil v Hotedršici ob stoletnici slovenskega filma prvič filmski večer na prostem tedaj v organizaciji Ingrid Kovač Brus. Doživetja, da so bila takrat tako edinstvena, prijetna, čarna, da so jih želeli sovaščanom pa tudi obiskovalcem od drugod podariti še enkrat. Obiskovalce so pri vstopu na prizorišče pričakala dekleta v narodnih nošah in jim delila jesensko cvetje: malo za srečo, malo da bi jim cvetke dišale v pozdrav četudi so oblaki zakrili nebo, četudi so čevlji čofotali po lužah, četudi je bilo treba stole sproti brisati. Zbrani druščini gledalcev (glede na razmere se je na trgu pred cerkvijo zbralo lepo število ljudi!) vse te nevšečnosti niso prišle do živega. Prijeli so se za dežnike in preprosto uživali. Duhovni odsevi Cvetje v jeseni spod dežnikov. Foto: Pivk Elektric Prepustili so se objemu prelepih trenutkov in doživetij, ki so jim jih nizali junaki in dogodki iz Klopčičevega filma Cvetje v jeseni! Izkazalo se je, da je bil ta film prava izbira, saj so ga pozorno spremljali tako starejši kot tudi mlajši obiskovalci. In prav je tako. Kdo ve, kdaj si bodo naslednjič lahko privoščili tako posebno, tako edinstveno doživetje? KTD Hotedršica se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, pri pripravi in izvedbi večera. Še posebej pa se društvo zahvaljuje Antonu Vladiču in Andreju Uršiču ter otroški gledališki skupini Pikčasti štoumf. Darja Merlak Pravi praznik na Sorški domačiji Nedelja, 5. avgusta, ni bila za Sorško domačijo v Rovtah čisto običajna nedelja Na lepo obnovljeni kmetiji je bil pravi pravcati praznik Trpinovi na svoji domačiji. V tej hiši se je pred 65 rodil Anton Trpin, sedanji dekan in župnik v Šentjerneju. Kot najmlajši otrok mame Marije in Matevža Trpina je Tone prijokal na svet v junijskih dneh Bilo je v času vojne. Žal, oče Matevž ni dolgo spremljal odraščanja svojega malčka. Kajti 2. avgusta istega leta je skupaj s še devetimi sovaščani in prijatelji v neposredni bližini svojega doma padel kot talec pod streli italijanskih vojakov. Nihče še danes ne ve zakaj, a dejstvo je, da je ostalo mnogo vdov in sirot brez mož in skrbnih očetov. Tako je še ne dva meseca star deček ostal brez očeta. Prav zato se je želel gospod Tone ob tej sicer kruti obletnici še enkrat srečati s sorodniki, znanci, prijatelji in sosedi na svoji rodni domačiji. Žal, sta pokojna tudi že njegova mama, ki je zadnja leta pred smrtjo preživela pri njem v Šentjerneju, in pa njegov brat Zdravko. Obeh se je spomnil tudi v svojih molitvah. Tiste nedelje se je torej v farni cerkvi sv. Mihaela v Rovtah zbralo precej ljudi, ki so skupaj z župnikoma Tonetom in Janezom darovali sveto mašo v spomin na pokojne talce. Po maši je sledil še blagoslov na pokopališču in pri spomeniku, posvečenem ustreljenim domačinom, ki stoji v neposredni bližini njihovega tragičnega konca. Kasneje smo se zbrali pred sorško domačijo, kjer je župnik Tone blagoslovil svoj dom. Ob tem ni skrival, kako je srečen, da njegov dom živi, da je dobil tako lepo podobo in da je v njem spet čutiti dih življenja. Zanj namreč lepo skrbita Tonetov nečak Marjan in njegova žena Mateja. Poskrbela sta, da je dom 16

17 Duhovni odsevi sijal v vsej svoji lepoti. Zelo razveseljivo je, da njun sin Andraž že v rosni mladosti kaže izredno zanimanje za delo na kmetiji. Veselo in prijetno je bilo pokramljati z znanci in prijatelji, ki so se po dolgih letih spet srečali, nekateri med njimi celo prvič. Med gosti so bili tudi farani iz sedanje Tonetove župnije, ki so se odzvali povabilu in obiskali župnikov dom. Starejši so obujali spomine, mlajši so se družili v igri. Med prisotnimi je bila tudi redovnica Katarina, sicer Tonetova teta, ki se je pred skoraj 96- timi leti rodila v tej hiši. Še vedno polna življenja se rada vrača v kraj svojega rojstva. Veselje se je sredi popoldneva zlilo v pesem, ki je privrela iz mnogih ust. Pobudo je dal, seveda, gospod Tone s pesmijo: Kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Vendar je, na veselje mnogih, na Sorški domačiji nadaljevanje pesmi veliko lepše. Saj tu ne rastejo grmovje in visoke trave, ampak raste nov rod, ki bo dal kmetiji nov zagon. Kmetija ne bo propadla, kar je, na žalost, videti marsikje po bližji in daljni okolici. Kako lepo je, če se ljudje v tako veselem vzdušju družijo, pozabijo stare zamere in se poveselijo kot ena družina. Zatorej naj živi delaven slovenski rod, ki mu je še vedno najljubša zemlja domača. Tako kot je ob blagoslovu rekel gospod Tone, naj božja roka varno vodi gospodarja Marjana in Matejo, da bosta kljub mnogim čerem varno plula na prelepi Sorški domačiji v Rovtah. Metka Bogataj»Notranjska«pri zahvalnem bogoslužju na Zasavskem Triglavu Mešani zbor»notranjska«, ki bo s koncertom 27. oktobra v Narodnem domu počastil svojo dvajsetletnico, se je prvi septembrski dan podal na Kum V cerkvi sv. Neže so pevci z dolnjelogaškm župnikom Janezom Komparetom darovali zahvalno mašo za dosedanje delo zbora»notranjska«se rada poda v hribe. Vsaj petkrat je bila na Triglavu, nazadnje predlani ob obletnicah stolpa, ki stoji vrh Triglava, Aljaževega rojstva in izhajanja Planinskega vestnika. Letos pa je zapela na»zasavskem Triglavu«. Lep dan je še poveličal slovesnost in dodatno spodbudil že kar pregovorno živahna zborova srečanja v hribih. V mašnih prošnjah in zahvalah, ki so jih izrekli pevke in pevci je bilo čutiti resnično hvaležnost za kar dve desetletji trajajočo nepretrgano morda lahko rečemo tudi pevsko solidno delovanje. Po slovesnosti v cerkvi so se pevci poveselili še ob prigrizku, ki so ga pripravili»škrjančki«- tisti, ki sredi leta praznujejo svoj rojstni dan. Razgledali so se na vse štiri strani sveta namreč, razgled s 1240 m visokega Kuma je izreden in se potem, ko so se spet spustili do svojih avtomobilov, zapeljali še na litijsko stran: fotografija in pesem pred repliko vaške situle, himna na GEOSSU in nato kar mimo domačije Jurija Vega proti domu. Vmes še krajši postanek in ubrana pesem pri domačiji prijazne in že priletne dobovške mežnarice, pri njej smo prevzeli ključ cerkve na gori in ji ga tudi vrnili ki je ganjena prisluhnila večernim pesmim. Doma pa zbor zdaj čaka najprej petje po domovih Ob sv. Neži po zahvalni maši. ostarelih, zatem pohod po avstrijskem Koroškem in nato jubilejni koncert. Vmes pa bo še trgatev pri vinskem sponzorju Stanku Curku na Gočah. Moral pa se bo najti čas tudi za kako vajo. Vaje so namreč zelo dobrodošle! Jago Drugačen pogled na Dom Marije in Marte Nova logaška razglednica. Še do srede letošnjega avgusta je pred domom Marije in Marte stal Mačkov kozolec»topler«. Resnici na ljubo je treba reči, da kozolec ni najbolj sodil ravno pred pročelje omenjenega Doma. Zato so sklenili, da ga bodo kot kulturno stavbno dediščino ohranili, pa so ga kar scela prestavili na nov prostor za cerkev na tako imenovani»kaplanov vrt«, kjer bo zanamcem zgovoren dokaz o razvitem kmetijstvu in trdnih kmečkih domačijah, ki jih še pred nekaj desetletji ni manjkalo v Logatcu. S trga s pred cerkve sv. Nikolaja se ponuja zdaj povsem drugačen pogled na Dom Marije in Marte Besedilo in foto: France Brus 17

18 Duhovni odsevi Farno romanje na Koroško Kar trije avtobusi faranov župnije sv. Nikolaja so se soboto, 25. avgusta, zgodaj zjutraj odpeljali proti Slovenj Gradcu, v župnijo sv. Elizabete, ki letos praznuje 800-letnico rojstva omenjene zavetnice, hčere kralja Andreja II. in kraljice Jere Andeške, rojene 7. julija 1207 na madžarskem dvoru. Njen god se praznuje na dan njene smrti 17. novembra. Sv. Elizabeta je zavetnica Karitasa in dobrodelnih ustanov; njej v varstvo pa se priporočajo tudi peki, berači, brezdomci, vdove in sirote. Prijaznemu sprejemu Korošcev je sledilo spokorno bogoslužje, spovedovanje in sv. maša, ki jo je vodil novi logaški kaplan Andrzej Gosek. Nato so si logaški romarji pod vodstvom slovenjgraškega župnika in njegovih sodelavcev ogledali cerkev Športni kalejdkoskop Jubilejni pohod na Triglav svete Elizabete, cerkev svetega Duha in Sokličev muzej. Kasneje pa nadaljevali začrtano romanje proti Staremu trgu, kjer so se peš odpravili po postajah križevega pota: od sožupnijske cerkve sv. Konigunde do župnijske cerkve sv. Pankracija. Po koncu poti premišljevanja so se romarji odpravili domov, spotoma pa obiskali še novo cerkev v Šoštanju, ki, kot se je pošalil šoštanjski župnik, je»nova cerkev s staro opremo«, saj so prejšnjo cerkev zaradi posedanja porušili; danes je na mestu nekdanje cerkve jezero. Nato so se romarji, že malce utrujeni, odpeljali proti Logatcu. V večernih urah pa so se zadovoljni in polni lepih vtisov in doživetij ter načrtov za prihodnje leto srečno vrnili domov. NevMa Med 18. in 21. avgustom dvajsetič iz Logatca na Triglav V soboto, 18. avgusta, se nas je zbralo 27 planincev že pred 5. uro»pri Krpanu«s pohodno opremo za štiri dni. Del pohodniške opreme, hrano in pijačo, ki so jo prispevali donatorji, je do Uskovnice odpeljal že dolgoletni vodja pohoda Janez Slabe, ki nam je zaželel srečno pot. Odpravili smo se v temačnem in oblačnem jutru pod vodstvom vodnikov Tomaža in Janeza po ustaljeni poti: skozi Blekovo vas mimo»bivših vojašnic«do vrh Židovnika in se po dobrih dveh urah hoje ustavili Pr Birt na Tratah. Po krajšem zajtrku smo pot nadaljevali prek Dol in Gor in si za krajši čas odpočili v Idršku. Na Sivki (1006 m) smo imeli skupno»kosilo«. Po dveh urah nadaljnje hoje nas je na Bevkovem vrhu (1050 m) ob kapelici z žigom že čakal Janez z nekaj pijače. Od tam smo se spustili v dolino in pot nadaljevali mimo Kladij do Cerknega, kamor smo prišli okrog 18. ure. Pri tamkajšnjem hotelu smo se odžejali in posladkali. Proti večeru smo prispeli do najvišje ležeče kmetije Obid v Labinjah. Gospodinja je za številne pohodnike pripravila dobro večerjo. Večina pohodnikov je prespala na seniku, ostali pa v hiši. Drugi dan smo po zajtrku v lepem vremenu pot nadaljevali na 2 uri oddaljen vrh Porezna (1632 m), kjer je močno in mrzlo pihalo. V Planinskem domu Andreja Žvana-Borisa smo vtisnili žig v planinski dnevnik ali dnevnik SPP. Po počitku (del skupine je nepredvideno odšel v dolino) smo tudi ostali po slabih dveh urah hoje prišli do Planinskega doma Petrovo Brdo (804 m), kjer smo lahko odtisnili žig v planinski dnevnik. Osvežili smo se s studenčnico in se okrepčali. Pozdravit nas je prišla tajnica PD Marinka, ki ni mogla z nami na pot, a sta se z možem namenoma pripeljala mimo. Po nasvetu oskrbnika doma nismo odšli čez Lajnar, ampak smo se odpravili po planinski poti levo mimo lovske koče in sredi popoldneva prišli na kmetijo v Nemškem Rovtu. Po obilni skupni večerji, ki jo je organiziral Bernard, smo bili postreženi še z okusno pečenimi gobami na žaru, ki so jih pohodniki nabrali med potjo in jih je pripravil Franci. Zaradi službenih obveznosti nas je zapustil Marko. Pri večerji sta se nam pridružila zakonca Kozamernik. Po dobri večerji je postajala družba vedno glasnejša. Tam nas je obiskal tudi v tem mesecu v faro Sorica premeščeni župnik iz Logatca Mirko Turk. Kasneje smo zaspali v spalnih vrečah na kmečkem seniku, nekaj pa jih je dobilo ležišče v spomeniško varovani kmečki hiši. Tretjega dne zjutraj smo nahrbtnike in ostalo opremo naložili v kombi, popili jutranjo kavico, ki jo je skuhala Zvonka, in okrog 7. ure nadaljevali pot do Bohinjske Bistrice, kjer smo se opremili s hrano, pijačo in sredstvi za lajšanje žuljev. V Srednji vasi se nam je pri vodnjaku pridružila planinka Maja. Po poldrugi uri hoje smo dospeli do Koče na Uskovnici (1138 m). Nepotrebno prtljago smo pustili v kombiju, ki ga je Janez pozneje odpeljal na Pokljuko. Preko planine Konjščica (1437 m) in Studorskega prevala smo v rosenju nadaljevali pot do 3 ure oddaljenega Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m). Med potjo nas je dohitel Janez. Po krajšem počitku, ko smo se okrepčali, se vpisali v knjigo obiskov in žigosali kartice in dnevnik, smo v rahlem rosenju pot nadaljevali proti dve uri oddaljeni Planiki (2408 m). Vse proti vrhu so se podile megle v vetrovnem oblačnem vremenu. V Planiki ni bilo veliko pohodnikov. Po večerji je družba pred spanjem posedela v veselem razpoloženju. Dvajsetič na Triglavu. Foto: M. Petkovšek Jutranji svit četrtega dne je naznanil močan veter, ki je premetaval megle. Vremenska napoved ni bila vzpodbudna, toda v hribih se dan lovi zjutraj. V Planiki sta nas zapustila dva planinca, ki sta odšla na Pokljuko. Po zajtrku smo odšli v vetrovnem in hladnem vremenu po dobro zavarovanem grebenu proti Malemu Triglavu. Zaradi megle in mrzlega vetra so bile jeklenice ledene in tudi čez skale je bilo treba stopati previdno vse do vrha Triglava (2864 m), kamor je prvič stopila Vida, ki ni več v rosnih letih, 18

19 Športni kalejdoskop zato je hodila pod skrbnim očesom vodnika Tomaža. Vsi smo ji čestitali za uspešen podvig. In Vida je doživela krst pri Aljaževem stolpu, nakar smo se skupinsko fotografirali ter se vrnili do Malega Triglava (2725 m), kjer nas je prej večina pustila nahrbtnike. Od tam pa spust čez strme s klini in jeklenicami opremljene skale k Triglavskemu domu na Kredarici (2515 m), naši najvišji gorski postojanki. Sredi dopoldneva smo krenili k Vodnikovi koči, kjer smo se oskrbeli z vodo. Po nebu so se podili temni oblaki, mi pa smo kmalu ubrali pot proti Pokljuki do Rudnega Polja (1347 m). Janez je vsem pohodnikom vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav, razdelil spominske majice 20. pohoda. Donatorjem in prijateljem pa so bile poslane kartice zahvale z žigi obiskanih vrhov. Pohodniki smo bili različnih starosti in tudi različno kondicijsko pripravljeni, toda ob skrbi vodnikov in s skupnim potrpljenjem smo dosegli zaželeni cilj vrh Triglava in se z avtobusom srečno vrnili v naš Logatec. Tu smo doživeli lep sprejem pri Gostilni Baron, kjer so nam prijazno postregli. Predsednica Alenka nam je čestitala in izročila vsakomur rdeč nagelj. Golažbanda je igrala, da smo do večerje tudi zaplesali. Alenka se je s spominskimi darili zahvalila vodji pohoda Janezu, Neži za 11 pohodov, Vidi za vztrajnost in vodnikoma za varno vodenje. Ob 20. pohodu je bila izdana posebna brošura s statistiko udeležencev pohoda. Zahvala gre vsem, ki so skrbeli za prijetno počutje pohodnikov in varno vrnitev v domači kraj. Marinka Petkovšek Sedeča odbojka V Gostinsko rekreacijskem centru Zapolje že drugo sezono trenira slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki. To je odbojka, ki jo igrajo invalidi, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi za nehendikipirane osebe. Reprezentanca se pripravlja na evropsko prvenstvo, ki je ravno te dni na Madžarskem. Slovenija je ena izmed kandidatk za medalje. Glavni tener Adi Urnavt in pomočnik Ivan Ozmec sta bila s pripravami zelo zadovoljna. Po prikritem vznemirjenju sodeč, računata tudi na najbolj žlahtno izmed medalj. V našem centru bomo v okviru akcije»dnevi zdravja«organizirali tudi predstavitev sedeče odbojke. Lepo vabljeni Matjaž Martinšek Veliki mednarodni uspehi Nine Zupančič Nina uspešna slovenska reprezentantka na evropskem prvenstvu Od 13. do 22. julija je potekalo v Bratislavi na Slovaškem evropsko prvenstvo za mladince, mladinke, kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Na prvenstvu je nastopilo 578 igralcev in igralk iz 46 držav. V kadetski reprezentanci Slovenije, ki je na tem prvenstvu osvojila 19. mesto je igrala tudi 12-letna igralka NTK Logatec Nina Zupančič. Nina, uspešna državna reprezentantka zadnjega evropskega prvenstva v Franciji. Nakar še izvrsten uspeh na Euro Mini Champ s Nina Zupančič je med 24. in 26. avgustom na pravkar končanem tretjem evropskem prvenstvu za mlajše kadete in mlajše kadetinje Euro Mini Champ s v Schiltigheimu v Franciji v hudi konkurenci 67 najboljših evropskih mladih igralk letnika 1995 povsem upravičila svoj nastop, saj je osvojila odlično 7. mesto in s tem dosegla tudi najboljšo uvrstitev naše reprezentance na prvenstvu. Po izrednih nastopih v prvih krogih tekmovanja, ko je premagala Sofio Barbo iz Španije in Ekaterino Naumovo iz Rusije, se je Nina v četrtfinalu srečala z malo Romunko Bernadette Szocz, trenutno najboljšo mlado kadetinjo v Evropi, ki je na koncu tudi osvojila prvenstvo. Nini tokrat Bernadette, s katero se je srečala že spomladi na 15. MMPS v Ljubljani, kjer je pokazala, da se lahko z njo povsem enakovredno kosa, žal, še ni uspelo presenetiti. V boju za 5. mesto je Nina morala priznati premoč tudi Rusinji Viktoriji Melnikovi, nato pa je kljub vsemu zbrala še dovolj moči, da je premagala najboljšo mlado Francozinjo Céline Pang in tako dosegla svoj dosedaj daleč največji mednarodni uspeh. Nina, čestitamo! Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: Mateja Šfiligoj 19

20 Športni kalejdoskop Osamljeno razgledišče ob transverzali Zadnjo soboto v mesecu juliju 2007 je bil po programu PD Logatec organiziran pohod na Zadnjiški Ozebnik osamljeno razgledišče ob transverzali. Pod vodstvom Grega Dolenca in nekaj planincev PD Cerknica smo se zadnjo julijsko soboto odpeljali v Trento. Med Zadnjico in Trebiškim dolom, v osrčju Trente se dviga zanimiv, a malo obiskan Zadnjiški Ozebnik. Prelaz Čez dol ga povezuje z glavno verigo vrhov, ki se od Triglava prek Kanjavca, Velikega Špičja, Plaskega Vogla, Čela in Lanževice pri Bogatinu navezuje na Spodnje Bohinjske gore. Na zadnjiško stran pada z odsekano steno; južna pobočja nad Trebiškim dolom pa so pohlevnejša in laže dostopna, sicer prepredena z gamsjimi in ovčjimi stečinami, tako da vzpon ni težaven. Trud pa je bil poplačan z izrednim razgledom na gorske velikane nad Trento. Vabljiva je krožna tura, ki nas popelje skozi Zadnjico in Trebiški dol. Vsaka dolina je po svoje zanimiva. V Zadnjici se nad nami dvigata več kot 1000 metrov visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava, z Luknje pa se v zatrep spušča divja grapa Korita. Trebiški dol je pohlevnejši in nekoliko bolj odmaknjen kotiček Trente z ostanki stare planine. Do zatrepa doline Zadnjice je bilo za dobro uro hoje po cesti. Nato smo stopili na markirano pot, ki nas je vodila desno skozi rušje proti Prehodavcem. Pot je speljana pod zaprodeno dolino Zadnjiški dol med Vršacem in Ozebnikom. Pri studencu smo se oskrbeli s pitno vodo, nato smo se vzpeli na preval Čez dol, kjer je markirana pot zavila levo proti Prehodavcem. Tukaj smo se ustavili za počitek in dopoldansko okrepčilo. Tik pod prevalom na trebiški strani smo šli po nemarkirani pastirski poti, ki je vodila desno navzgor. Smer so označevali tudi»kamniti možici«. Prvo soboto v avgustu smo se logaški planinci odpeljali do Bovca (460 m), kjer smo pri postaji žičnice parkirali avtomobile in se zapeljali do zgornje postaje kaninske žičnice. Od tam smo se po krajšem postanku za okrepčilo povzpeli na vrh Visokega Kanina (2587 m). Nekaj nas je odšlo še na 15 minut oddaljeni malo nižji Mali Kanin (2572 m), katerega vrh razmejuje Italijo in Slovenijo z letnico Po isti poti smo se vrnili sredi popoldneva in se razšli na odcepu za kočo Petra Skalarja. Nekaj jih je odšlo do koče, ostali pa smo se podali po lepo speljani stezi mimo zgornje postaje žičnice na vrh Prestreljenika (2499 m). Žiga ni bilo, je pa tam postavljen miniaturni Aljažev stolp. Po razgledu in počitku smo Više se na Kaninu ne da. Vrh Ozebnika - v ozadju Triglav. Prek Kanina in Rombona Foto: M. Petkovšek Foto: M. Petkovšek V borni zemlji med skalami in ruševjem raste planinskp cvetje. Na kamniti vrh, ki ga označuje»kamniti možic«z vpisno knjigo, smo prišli sredi sončno toplega dneva. Planinci smo bili na vrhu nagrajeni z lepim razgledom na kamnite vršace. Vrnili smo se po isti poti do prevala, kjer smo počivali ob studencu, nato pa nadaljevali pot do izhodišča v Zadnjici. Med 8-urnim pohodom, na katerem smo prešli višinsko razliko 1460 m, smo srečali le redke planince. Tako smo preživeli lep dan v osrčju Trente. V Logatcu so prav tega dne dokončali prenovo Tržaške ceste; pripeljali smo se v lepo urejeno središče Logatca. Marinka Petkovšek se sredi popoldneva spustili v bližino postaje žičnice in nato po zavarovani in ta dan delno obnovljeni planinski poti prišli do koče Petra Skalarja na sedlu pod Konjcem (2260 m), kamor je del naše skupine prišel pred nami in oskrbel prenočišče. Sonce je prijetno grelo in osvetljevalo okoliške gore. Od severovzhoda do jugovzhoda se za Bovško kotlino dvigajo Vzhodne Julijske Alpe z vrhovi od Razorja prek Triglava do Krna. Južno so bila vidna pobočja Kanina, ki se spuščajo v Soško dolino, in spodnji del glavnega grebena Kaninske skupine, v tej smeri se na levem bregu Soče dviga Polovnik, na desnem pa Stol, še naprej za Matajurjem se širi Furlanska nižina. Ob dobri vidljivosti se vidi tudi Jadransko morje s Tržaškim zalivom. Zahodno in severno se v bližini vleče glavni greben Kaninske skupine z Visokim Kaninom in Prestreljenikom, desno od grebena pa se za vzhodnimi pobočji Kanina kažeta vrhova Mangrta in Jalovca. Po razgledu smo se okrepčali, se vpisali tudi v knjigo obiskovalcev in vtisnili žig v planinski dnevnik ter se odpravljali k počitku. Naslednjega dne je bil na vrsti Rombon. Zarana smo se napotili mimo postaje žičnice, kamor je Janez odšel po»žig Prestreljenika«za tiste, ki smo ga prejšnji dan obiskali. Ostali smo odšli po melišču, sicer zimskem smučišču na Kaninu. Pot smo z Janezom nadaljevali ob grebenu, koder so se pasle bovške ovce in koze. Naravo je krasilo gorsko cvetje med borno travo. Na vrhu melišča smo se skozi strm gruščnat žleb povzpeli na travnato sleme in po njem po nekaj urah hoje dosegli vrh Rombona (2208 m). Pot je speljana ob strmih pečinah; zaradi proženja kamenja je bila potrebna velika previdnost. Na vrhu smo bili poplačani z lepim razgledom. Vrh Rombona je precej skalovit, prostoren in zelo razgleden po vencih visokih gora. Na severu se razkazuje ostenje sosednje Jerebice, v daljavi na severovzhodu vidimo 20

21 Športni kalejdoskop Mangart in Jalovec, na vzhodu Triglav, na jugovzhodu Krn in na zahodu sosednje vrhove v Kaninskem pogorju. Tik pod nami je dolina Koritnice z Logom pod Mangartom, nad sosednjo Bavščico se dviga Bavški Grintovec, tam pod njim pa komaj prepoznamo Svinjak, ki se drzno dviga nad Bovcem. Po daljšem počitku in okrepčilu smo se spustili proti Bovcu. V zavetju mogočnih sten smo ob poti videli številne utrdbe vojaške ostanke iz I. svetovne vojne. Na višini 1766 m smo obiskali Čukljo, kjer je spomenik žrtvam 1. svetovne vojne. Na tej vzpetini so se v letih 1915 in 1916 srdito spopadali italijanski alpini in avstro-ogrski vojaki. O krvavih bitkah danes šepetaje pripoveduje spomenik, njegovo pripoved pa dopolnjujejo številni vojaški ostanki, ki že devetdeset let kljubujejo vremenu in pozabi. Kakih 400 m niže smo se ustavili na planini Goričica pri lovski koči. Čez planinske trate vzdolž skalovja in v travo pogreznjeno stezo pobočju z nizkim drevjem smo prispeli v senco dreves in zagledali Bovec, ki živi za turizem. Do Bovca smo prišli pozno popoldne. V Kaninski vasi smo si pogasili prvo žejo. Marinka Petkovšek Med lepotami podrte gore na Koroškem Prvega julija smo se planinci pod vodstvom Alenke odpeljali na avstrijsko Koroško. Obvozili smo Beljak in se z višine kakih 800 m podali po gozdni cesti na Dobrač. V toplem sončnem vremenu smo hodili v senci smrek, macesnov, potem pa mimo pašnikov in pastirskih koč. Proti vrhu je bilo vse polno cvetja. Živina se je pasla vse do vrha. Ime Dobrač izhaja iz dobra gora, z najlepšimi razgledi na južno Koroško, na Julijske in Karnijske Alpe. Od Ziljskih Alp ga ločita dve globoki dolini. V severni je rudnik svinca Bleiberg. Strmo pobočje nad spodnjo Ziljsko dolino, od katerega se je ob beljaškem potresu odtrgal za podgorska naselja katastrofalen podor, se preveša v vršno planoto, ki se najviše vzpne v slemenastem vrhu. Strašni potres leta 1348 je del gore zvalil v dolino in zasul sedemnajst vasi ob vznožju ter zajezil reko Ziljo, da je narasla v veliko jezero. Vsi gradovi, ki so se dvigali na holmih in hribih ob Dravi in Zilji, so se sesuli. Sredi zravnanega Beljaka je začel bruhati vrelec tople vode, ki je nekoliko ublažil požare. Kmalu je izbruhnila še kuga, ki je pobrala dve tretjini preživelih. Najlepši razgled smo doživeli z vrhnjega grebena Dobrača, od koder se vidijo svetli tokovi Zilje in Drave. Šli smo mimo oddajnika avstrijske televizije in se po 4-urni hoji odpočili ob malici pri planinski koči. Na vrhu pa smo si pobliže ogledali staro nemško cerkev in malo niže lepo obnovljeno slovensko cerkev, ki spominja na stičišče evropske in azijske plošče (črna Marija in bel otrok nad vhodnimi vrati cerkvice). Svetišči veljata za najvišji gorski cerkvici v Evropi. Simbolizirata neločljivost dveh koroških narodov v nekdanji skupni nesreči in tudi njuno ločljivost v sedanjem času. Z vrha se nam je pogled širil na Osojsko, Vrbsko, Baško in Hodiško jezero. Nekako domače se proti severu Dobrač preveša v pašnike in gozdove, proti jugu pa proti Ziljski dolini je znenada odsekan in se grezi v grozljivih prepadih. Planinci smo se 15. julija zgodaj odpeljali iz Logatca skozi Tolmin, mimo trdnjave Kluže do Bavšice. Kmalu po 7. uri smo krenili z vodnikom Janezom Rudolfom v smeri planine Bala. Smer so nam kmalu kazali le»kamniti možici«. Po dobri uri hoje po gozdni stezi smo čez planino Bala prišli do lovske koče, kjer smo malicali in se oskrbeli s studenčnico. Od tu naprej se je pot strmo dvigala in vodila v levo stran gore, najprej po gozdu, nato pa čez travnike, porasle z visoko travo; velik del poti pa je peljal čez melišča in po skalah. Tura je bila kar zahtevna, ker je sonce sredi dopoldneva vedno bolj pripekalo. Na srečo, na vsej poti nismo videli nobene kače, ki za te kraje niso nobena redkost. Na nasprotni strani melišča smo opazili gamse. Srečevali smo pohodnike, ki so se že vračali; vrha pa ni bilo videti. Od daleč ni bil prepoznaven. Raznotere cvetoče rože so bila prava paša za oči. Malo čez poldne smo prišli na vrh, ki je kamnit in brez obeležja; le velik»kamnit možic«kaže najvišjo točko. Premagali Po počitku smo po poldrugi uri hoje prišli na planino Trata, kjer je veliko parkirišče, širna travišča pa so primerna za lagodne sprehode. Največja atrakcija razgledišča s Trat so Julijci od Triglava do Montaža. Od gostišča je mogoče s pogledom zajeti Pod vrhom Dobrača - Dobre gore. Na osamljeni Briceljk Foto: M. Petkovšek vse mehke koroške nižine in vzpetine. Iz zaselka Židovišče pelje na Dobrač do višine 1732 m Beljaška alpska cesta, dolga 17 km, za katero je treba plačati cestnino. Ob cesti je veliko parkirišč in ragledišč. Pri 6. parkirišču je na višini 1403 m alpski botanični vrt. Ob tamkajšnjem lepo urejenem razgledišču smo si ogledali stanje podrte gore s strmo steno na južni strani in z Beljakom na dnu doline. V lepem sončnem popoldnevu smo se kljub gostemu prometu srečno pripeljali domov. Marinka Petkovšek smo višinsko razliko l700 m. Zaradi vročine in potenja smo se večkrat ustavili in pili vodo. Tu je hladno pihalo kljub opoldanski vročini. Loška stena spada med najbolj osamljene predele naših gora. Najvišji vrh je Briceljk (2347 m). Do tod vodi samotna pot po brezpotju in ponuja imenitne razglede na vrhove, ki so veliko doživetje tudi za najzahtevnejše gorniške sladokusce Mangrt, Jalovec, Prisojnik, Razor, Triglav, Grintavec, Rombon. Dolina Koritnice leži globoko kot bi jo gledali iz letala. Po enournem počitku in uživanju lepot narave pod brezoblačno modrino neba smo sestopili po isti poti v Bavšico in se za počitek ustavili pri lovski koči ter se odžejali pri studencu. Prepoteni in utrujeni smo se po 4-urnem sestopu umili v hladni studenčnici blizu parkiranih avtomobilov. Zahvala vodniku, da nas je popeljal v naravo, ki nam je ta dan pokazala čudovite lepote visokogorja. Marinka Petkovšek 21

22 Športni kalejdoskop Naši planinci so se zgodnjega nedeljskega jutra 8. julija odpeljali skoz Kranjsko Goro proti Krnici. Pred mostom čez Veliko Pišnico so se iz avtomobilov odpravili do Koče v Krnici (1113 m); spotoma so si ogledali kapelico z napisi umrlih slovenskih planincev. Koča pa stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnice med martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Špik je lepotec Julijskih Alp. Njegova skladna piramida je najlepši del čudovite martuljške panorame. Proti savski dolini kaže svojo trikotno podobo severno steno. Z južne strani je pohlevnejši, saj sta na vrh speljani dve označeni poti, edine markacije na martuljške vrhove. Za Na drznem martuljškem stožcu vzpon je bila izbrana lažja pot iz Krnice, kamor je speljana cesta, ki se od ceste čez Vršič odcepi pred hotelom Erika. Od Koče v Krnici smo sledili markacijam proti vzhodu. Skozi gosto ruševje smo se vzpeli do vznožja prostranega melišča pod južno steno Lipnice. Pot smo nadaljevali po travnatem in cvetja polnem svetu. Čez nekaj zahtevnejših mest smo se vzpeli na vrh Lipnice (2418 m) in se z nje rahlo spustili v sedelce ter se končno dvignili na najvišjo točko Špika (2472 m). Naporni vzpon na visoki cilj nam je poplačal širok razgled na vrhove okoli Krnice, ki so se v času našega obiska odevali v meglo. Pogled nam je nesel na Gamsove špice, Malo in Veliko Ponco, Škrlatico, Razor, Prisojnik in Vršič. Vrh Špika je očitno tega dne obiskalo veliko pohodnikov, saj smo jih srečevali ves čas našega vzpona. Sestopili pa smo po drugi poti po meliščih Kačjega grabna. S sedelca pod vrhom smo sledili markacijam desno proti zahodu. Spuščali smo se čez strmo skrotje, melišča in žlebove, v spodnjem delu pa skozi grapo Kačji graben. Cesto smo dosegli nekako na sredini med Eriko in Kočo v Krnici. Po 4-urnem sestopu (v višinski razliki 1350 m) smo se prepoteni osvežili v mrzli Pišnici. Pozno popoldne smo se zadovoljni nad lepim in dokaj zahtevnim pohodom, ki ga je vodil Dušan Jozelj, vrnili domov. Marinka Petkovšek Iz sveta mladih Adijo poletje tretjič Festival, ki poteka na več prizoriščih logaške občine, se je letos zaključil z rekordnim številom obiskovalcev najrazličnejših prireditev Mladinski svet Logatec se je prvič sestal kmalu po novem letu in takoj je postalo jasno, da bo tretji festival Adijo poletje še daljši in bolj bogat kot v prejšnjih letih. Organizacija in potek festivala namreč društvom, ki sodelujejo, in teh je bilo letos kar trinajst, ne delata več preglavic. Očitno pa je tudi, da so Logatčani do festivalskih prireditev vedno bolj zaupljivi, obisk je bil namreč po besedah predsednika logaškega Mladinskega sveta Boruta Marolta na večini prireditev nad pričakovanji. Trinajst logaških društev z več kot polovico članov, starih od 15 do 29 let: Klub logaških študentov, Klub Grajski park, Kulturno društvo Novi oder, Športno društvo Optimist, Luna bar, Klub organiziranih mladinskih aktivnosti (K. O. M. A.), Literarno društvo Zeleni oblaki, Mladinski center sv. Nikolaja, Društvo tabornikov rod Srnjak, Športno društvo Kovk Rovte, GRC Zapolje, Klub borilnih veščin Logatec in Klub zabave in plesa G&D Navigator pub je od srede, 22. avgusta, do sobote, 1. septembra, pripravilo več kot 30 različnih aktivnosti, ki so se jih obiskovalci lahko udeležili brezplačno. Pripravili so športne aktivnosti (nočni teki, tabor borilnih veščin, kolesarska dirka, tekma v francoskem boksu, košarka, odbojka, mali nogomet, orientacijski tek...), kulturne posladke (gledališka delavnica, zbor harmonikarjev, literarni večer mladih avtorjev, impro gledališče...), koncerte raznovrstnih glasbenih zasedb (Kingston, Mambo Kings, Amarcord, Trkaj, Strizzy, Rockart, d. d., Ebony Kvartet, večer elektronske glasbe...) pa tudi družinsko popoldne in delavnice za najmlajše. Tekmuj in recikliraj Festival pa se je zaključil dan pred začetkom šolskih dni na zelenici v grajskem parku, kjer se je kar nekaj sto ljudi zbralo na najbolj medijsko podprtem dogodku Adijo poletja. Klub Grajski park s Primožem Petkom, ki je bil sponzor in prijazen gostitelj večine prireditev, je pripravil tekmovanje v metu mobilnih telefonov. Vsak izmed tekmovalcev, ki jih je bilo približno sto (od tega petina žensk), je lahko zalučal svoj telefon le enkrat, zatem pa je stari GSM-aparat, na željo tekmovalca seveda, romal v škatlo za nevarne odpadke. Tekmovanje je bilo zanimivo, zmagala pa sta seveda najboljša Manca Sedej in Robi Teršek (nekdanji reprezentant v metu kopja), ki sta za nagrado dobila nova mobilna telefona. Adijo poletje tudi naslednje leto Organizatorji prireditev, ki so v večini brez plačila pripravili toliko zabavnih prireditev, so z letošnjim festivalom zelo zadovoljni, predvsem zaradi velikega števila tekmovalcev in obiskovalcev na prireditvah, ki jih je bilo po besedah Boruta Marolta preko Seveda, zanimanje javnosti je odločilna promocija k tej so poleg finančne podpore društev in Občine Logatec odločilno pripomogli tudi mediji, ki so letos v velikem številu in z zanimanjem spremljali dogajanje na logaških tleh. Zaradi vseh naštetih razlogov, dobre volje aktivne mladine logaške občine in enkratnega vzdušja prav zagotovo festival Adijo poletje tudi naslednje leto bo. Anja Sedej Ure pravljic Knjižnica Logatec: ob četrtkih ob 16.30, Krajevna knjižnica Rovte: ob četrtkih ob 16. uri 22

23 Iz sveta mladih Vsakdo lahko kaj prispeva v prid vseh Prav ta misel se je potrjevala na lokostrelskem taboru v CŠOD Štrk Da druženje in tkanje prijateljskih vezi več velja kot zdolgočaseno posedanje pred TV in računalnikom, smo člani logaškega Lokostrelskega društva skupaj z Lokostrelskim klubom iz Postojne občutili na lokostrelskem taboru v CŠOD domu Štrk pri Ptuju od 23. do 30. junija letos. Prvi dan smo se udeleženci razvrstili v skupine, ki so si same izbrale imena. Skupine so tekmovale med seboj v streljanju, igrah, pomoči, prijaznih besedah, dobronamernih opozorilih Vsakdo pa je začutil, da je kot posameznik zelo pomemben član skupine in da s svojimi dejanji in vedenjem koristi vsem. Po jutranji telovadbi, zajtrku, pospravljanju in ocenjevanju sob sno do kosila urili tehniko in različne načine streljanja. Poudarek je bil tudi na pravilnem uživanju hrane in pijače med treningom in na tekmah. Opazovali smo ptice v zraku, ki so čakale na svoj plen, metulje, miško, ki jo je zanimalo, kaj dela nad njenim domom skupina discipliniranih otrok. Po kosilu in Naše tridnevno raziskovanje Medvedjega Brda se je pričelo nekega lepega ponedeljka. Z velikimi in težkimi torbami smo se odpravili proti avtobusu. Še zadnjič smo pomahali našim staršem in se odpeljali pustolovščinam naproti. Ko smo prispeli pred dom Medved, nas je prijazno pozdravila upraviteljica doma Darja Sever. Nestrpni smo čakali, da vidimo dom še znotraj. Z odprtimi očmi in usti smo hodili za gospo Darjo in občudovali nove prostore (ki so bili svečano odprti mimo vabila uredništvu Logaških novic, da bi o pomembnem dogodku poročali logaškim občanom, ali pa se vodstvu Medveda sploh ni zdelo vredno povabiti občinsko glasilo k otvoritvenemu dogodku! Op. urednika). Že sam vonj nas je prepričal, da je vse novo. Opazili smo, da je v domu veliko prostorov za aktivnosti: telovadnica, naravoslovna učilnica, večnamenska učilnica, jedilnica, kuhinja, sobe... Nato so nam dodelili sobe, v katere smo se nastanili. Trije dnevi v Medvedu počitku smo ob družabnih igrah spoznavali, da Irenina domišljija nima meja. V vsaki igri smo sodelovali vsi, ne glede na leta, spol, fizične sposobnosti. Druženje in dejavnosti so se nadaljevale še po večerji. Da sem takšen, kakršen sem, sprejet in pomemben član tabora je bilo merilo vsem, zato v tednu skupnega preživljanja ni bilo slišati grdih besed, obtoževanj, poniževanj, godrnjanja Tudi tako razširjeno uporabnega ne bom nihče izmed enaindvajseterice udeležencev tabora ni uporabljal. Mogoče v vsakdanjem življenju manjka ravno zavest, da smo vsi enkratni in sprejeti takšni, kakršni smo, in da prav vsakdo lahko kaj prispeva v prid vseh. Po napornem tednu pa je večina že pomislila na naslednji tabor. Za to priložnost smo bili hvaležni logaški občini za denarno pomoč, še posebej pa LK Mins iz Postojne za povabilo na skupni tabor. Milena Stoševski Kmalu je sledil že prvi sestanek in krajši sprehod. Na sestanku smo izvedeli, da nas čakajo trije aktivni dnevi. Po kosilu, ki je bilo vsak dan odlično, pa je šlo zares. Pričele so se dejavnosti, ki so jih vse tri dni vodili učitelji Klemen, Andraž, Ksenija in Mojca. Klemen in Mojca sta nas učila teči na smučeh, Ksenija nas je seznanila z živalmi in sledmi v gozdu, Andraž pa nas je popeljal na orientacijski sprehod in nas naučil zgraditi zasilno bivališče v gozdu. Zabavno pa je bilo tudi v domu. Najbolj se nam je vtisnil v spomin tobogan. Ta nas je zjutraj popeljal naravnost v telovadnico, kjer smo se vsako jutro razgibali in pripravili na naporen dan. Tako. Naše tridnevno raziskovanje se je končalo. Preživeli smo tri čudovite, tople, sončne dni, ki se nam bodo globoko vtisnili v spomin. Radi pa se bomo spominjali tudi učiteljev in učiteljic, ki so nas toplo sprejeli in bili z nami tako prijazni, še posebej Darja Sever. Blaž Maček in Miha Lugarič, 4. b Vsaka šola je svet zase, ki zaživi 1. septembra in ugasne konec junija. V tem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, pa tudi prijetne stvari, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin. Le kdo bi jih lahko pozabil? Šolski svet znova oživi vsako jesen. Novo svežino in toplino temu svetu prinašajo še posebej prvošolci, otroci, ki prvič prestopijo šolski prag. A žal, letos na naši šoli ni nobenega prvošolca. Prav lahko bi se zgodilo, da bi šola za vedno zaprla svoja vrata. Še sreča, da ni tako. Le skupnim prizadevanjem staršev, vodstva šole in Šolski odmevi V majhni šoli bije veliko srce S poti v novo šolsko leto občini gre zahvala, da naš hram učenosti letos obiskuje ista četica učencev kot lani, le da so sedaj v 2. in 3. razredu. Kljub temu, da je naša šola majhna, v njej bije veliko srce, ki utripa učenosti, znanju in hkrati živi s krajem. Tu je prostor za prve podvige. Za prve uspehe in prve velike korake v svet. Za prva prijateljstva, ki se rodijo tako, mimogrede: v peskovniku, na šolskem hodniku, med odmorom. In trajajo potem vse življenje. Je prva stopnica na poti do življenjske modrosti. Je upanje in je hoja z roko v roki. Je let na krilih domišljije. Je most med ljudmi. Je meja na obzorju, ki raste in se širi z nami. Z mavrico prijateljstva, ki smo jo raztegnili preko vseh, ki so nas obiskali. Na videz naša šola ni nič posebnega, njeni zidovi ne vzbujajo prevelike pozornosti mimoidočemu; vrednost in ime ji daje njen duh. Skratka, šolo predstavljajo dejavnosti, ki potekajo na šoli, prireditve, vsakoletni projekti, in ne nazadnje, tudi šolske stvari. Vsakdanjik popestrijo novosti in zanimivosti. Naša šola je hram, hram vsega, kar smo dosegli, in vsega, kar še bomo. Da bi bilo le še dolgo tako Ana Žakelj 23

24 Šolski odmevi Skoz šolska vrata 1288 učencev Se pravi, 26 manj kot lani Dvoje šol celo brez prvošolcev Naproti šolskemu letu Prav neverjetno, ampak res je, da so se šolske počitnice, žal, končale. Polne knjigarne so nam izpričevale, da starši nepreklicno segajo v svoje napol izpraznjene denarnice in kupujejo svojim bolj ali manj vnetim šolarjem vse potrebno, in žal, tudi kaj nepotrebnega, kar bo še bolj otežilo že tako pretežke šolske torbe. Da bi vsaj delček, kar je v knjigi, ostalo tudi v glavah, je pobožna želja vsakega od staršev. Kaj reči ob začetku? Morda smo se odpočili ali vsaj malo izpraznili polne glave, ki smo jih imeli ob koncu junija. Začeti pa je treba. Najbolj nestrpni so vsekakor številni prvošolčki. Veliko, veliko je njihovo pričakovanje. Prvič bodo sedli v šolske klopi, začeli bodo izkušati šolsko življenje, ki je ob vseh zadregah, spremembah, izboljšavah (ali res?) vseeno nekaj lepega, enkratnega in neponovljivega. Tu se začne rast, oblikuje se mlad človek, rodijo se prijateljstva, potreben je napor in delo. Na poti do znanja so vzponi, a žal, tudi padci. A prav vse to naredi človeka. Lepa je misel, ki pravi: Da lahko vstanemo, moramo prej pasti. In kdor zmore moč, da vstane, je zmagal. Pa ne v tekmi s sotekmovalci, ampak v tekmi s seboj, kar je največkrat najteže. Zato vstopajmo veselo, prešerno, predvsem pa z veliko volje in vzpodbud v novo šolsko leto, ki je že na stežaj odprlo svoje duri. Šola namreč postane šola šele takrat, ko je v njej slišati otroški živžav. Bog daj, da bi ga bilo vsako leto več. Mnoge šole, žal, ostanejo tihe tudi čez leto, saj ni učencev, ki bi jih naponili in oživeli. V Rovtah imamo srečo, saj lepo skrbimo, da otroški smeh in jok ne bosta zamrla. In če bodo otroci, bo lepša in boljša tudi naša bodočnost. Zato ob začetku šolskega leta srečno vsem malim in velikim učenjakom in njihovim učiteljem! Pa ne pozabite: Učimo se za življenje, ne za ocene. Metka Bogataj Planinski pohodi Ravnateljica Metka je prijazno nagovorila prvošolčke. September je spet odprl šolska vrata. Letos obiskuje vse šole na Logaškem 1288 (lani 1314) učencev in učenk, med temi je 116 (lani 145) prvošolcev. Primerilo pa se je, morda celo prvič v zgodovini šole v Hotedršici, da ni v prvem razredu niti enega učenca; brez učencev v prvem razredu so ostali tudi na podružnični šoli Rovtarske Žibrše. Joj! Joj! Joooj! V spodnji razpredelnici prikazujemo skupno število šolarjev in številčnost šolarjev po posameznih šolah Organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, Logatec Nedelja, 16. september RADUHA IN SNEŽNA JAMA, info: Tomaž Naglič Nedelja, 23. september VRBANOVE ŠPICE, info: Dušan Jozelj Sobota, 29. september KOŠUTA II. del (Košutnikov turn), info: Gregor Dolenc šola vseh učencev v 1. razredu 8 talcev POŠ Laze 12 2 Tabor POŠ Hotedršica 34 Ǿ POŠ Rovt. Žibrše 8 Ǿ Rovte POŠ Vrh Sv.T.K Skupaj: m.š. ********************** Gregor Dolenc-040/ , Simona Dernulc-041/ , Dušan Jozelj-031/ , Marinka Kozamernik-031/ , Jože Kobal-01/ , Alenka Mrak-041/ , Tomaž Naglič-051/ , Jernej Rus-040/ , Janez Rudolf-041/ , Janez Slabe-041/ , Matej Vidmar-041/

25 Ne nazadnje URNIK ZA BAZEN IN SAVNE BAZEN: sobota, nedelja, prazniki: , ponedeljek, četrtek: , Torek, sreda, petek: SAVNE:Sobota, nedelja, prazniki: , Ponedeljek petek: Med tednom rezervirano za šole in druge organizirane skupine NOVO TEMPERATURA VODE V BAZENU JE 30 STOPINJ Ponedeljek in četrtek od do VODNA AEROBIKA PLAVALNA ŠOLA ŠČUKA: plavalni tečaji za otroke; nikoli ni prepozno tečaji za seniorje. Vodeno rekreativno plavanje Prvo testiranje: 24. in ob ter ob 9.00 Informacije: scuka@grc-zapolje.si Grega Prezelj : V OKTOBRU ZAČETEK VODENE REKREACIJE: plesne vaje klasičnih plesov, tečaji salse, trebušni plesi, aerobika Začetno aerobika pilates, vaje za hrbtenico, telovadba za nosečnice, vodna aerobika PLESNE VAJE ZA OTROKE RINGA RAJA 4 6 let, POP M 7 10 let, HIP HOP & DICO VABLJENI NA VIKEND ODPRTIH VRAT 21. IN 22. SEPTEMBRA: 50% POPUSTA PRI VSTOPU V BAZEN, DEMONSTRACIJA SEDEČE ODBOJKE, NAGRADNO ŽREBANJE: PRVA NAGRADA POLLETNA ZLATA KARTICA ZA VSE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V GRC ZAPOLJE. FITNES STUDIO NAPOLEON AKCIJA»100«Imate več kot 100 kil? Bi radi shujšali? Na naši recepciji lahko dobite obrazec, ki ga izpolnete in oddate. Vaše podatke lahko pošljete tudi po pošti. Izmed prijavljenih bomo izžrebali osebo, ki bo tri mesece imela brezplačen vstop v fitnes in strokovno podporo našega vaditelja. Informacije: fitnes.napoleon@grc-zapolje.si DARILNI IN VREDNOSTNI BONI. PODARITE SVOJIM NAJBLIŽJIM MALO ZDRAVJA. MASAŽNI SALON KLASIČNE MASAŽE KOZMETIKA IN PEDIKURA SOLARIJ Več informacij na: Recepcija: info@grc-zapolje.si matjaz.martinsek@grc-zapolje.si 25

26 Ne nazadnje Bralci pišejo K»Pojasnilu ob pismu«v junijski številki Logaških novic sem prebrala pojasnilo glede pločnika ob Notranjski cesti, ki ga je podala ga. Tanja Černe in me je razburilo. Pojasnilo je popolnoma nepreverjeno in neutemeljeno. Najprej naj povem vsem, ki mislijo tako kot ga. Tanja Černe, da še nihče ni prišel do nas živim namreč ob Notranjski c., in pločnik naj bi šel tudi po naši parceli, nihče pa naju z možem ni niti vprašal, če bi prodala del parcele. Še več, spraševala sem že na Občini, kdaj bo vendar ta težko pričakovani pločnik, saj tudi moji trije otroci hodijo po tej nevarni cesti, pa sem dobila odgovor, da v planu letos ni predviden ta strošek. Moti me predvsem to, da ta pločnik ob Notranjski c. težko pričakujemo in vsi vemo, da je nujno potreben, pripravljeni smo tudi prodati del zemljišča za pločnik, pa se nihče z vrha Občine ne zgane in ne vpraša, kdo konkretno noče prodati zemljišča. Prepričana sem, da v takih primerih obstaja druga rešitev, morda širitev na drugo stran ceste. Upam, da se ne bo zgodilo, kot se je na Jački, kjer so se dela na cesti začela in ni nihče niti vprašal lastnikov zemljišč ob cesti za odprodajo ali kaj podobnega. Potem pa kar naenkrat nastane enosmerna cesta in to na najbolj kritični točki ceste. Morda bi bil potreben kakšen sestanek vseh prebivalcev Notranjske z investitorjem. A.K. Odmevi z Doma starejših Poletje z godbeniki in Kontrabantom Pred pravim začetkom počitnic je na terasi našega Doma nastopil logaški Pihalni orkester. Vreme je bilo lepo, prav tako skladbe, ki so jih zaigrali. Med zaigranimi skladbami smo katero tudi mi prepoznali. Zelo prijazen je bil dirigent Marjan Grdadolnik, ki je bil hkrati tudi napovedovalec. Pri vsaki napovedi nam je povedal kaj zanimivega, na naše veliko presenečenje tudi to, da je svoj čas pri godbi igral naš sostanovalec Maks Kralj. Tudi tokrat je zaigral na boben. Res so nam muzikantje lepo popestrili nedeljsko dopoldne, tako da smo šli h kosilu prav dobre volje. To ni prav Ne bom se predstavila, da ne bo sovraštva. Problem ni samo moj. Od Sončnega loga in skoraj do Kalc vsak dan po poti čez travnike pod Sekirico lastniki sprehajajo nešteto psov. V občinskem odloku je napisano, da morajo biti psi na vrvici, večina pa jih prosto teka naokoli. Nekateri večji in hudobni psi napadajo majhne prijazne kužke. To ni prav. Lastniki bi morali imeti pse na vrvici, občinsko redarstvo pa bi moralo poskrbeti, da bi se spoštoval odlok o psih na vrvici. Prizadeta občanka Ga vidite, orjaka? Lincoln Zabaval jih je Kontrabant. Avgusta je v Domu nastopila etno skupina Kontrabant. Tudi tedaj nam je bilo vreme naklonjeno, tako da smo na terasi uživali ob glasbi. Kljub tovrstni glasni glasbi je bilo zunaj prav prijetno. Glasbeniki so prav zanimivi, imajo posebne inštrumente, pa tudi oblečeni so prav zanimivo. Nekaj skladb so zaigrali po domače; te smo vsi razumeli. Pojejo pa tudi romske in madžarske pesmi. To pot so bili pri nas že drugič, in upamo, da še pridejo. Ivanka Pečenik Na Stari cesti pred gostiščem Baron se je ustavila ameriška limuzina Lincoln, prava cestna ladja, dolžine za dva osebna avtomobila, ki jo je moč najeti za prevoz poroke, denimo. Tokrat ni šlo za poroko niti ne za snemanje TV reklame, v kateri izstopijo iz avtomobila trije možje s temnimi očali, temveč za predstavnike multinacionalke Unilever, ki prodaja v Sloveniji izdelke Sigmal, Axe, Rexona, Cit, Knorr, Hellmans, Rama in Becel, natančneje za kratek obisk direktorice Unilever za Slovenijo Milene Štular s sodelavci, ki so si v Baronu privoščili gibanico in kozarec pijače. Sodelavci so gospe Mileni pred odhodom na novo vodstveno delovno mesto namestnice uprave Droga Kolinska, d.o.o., pripravili prijetno presenečenje z Lincolnom in veselim poslovilnim večerom v ljubljanskem Maximu. Besedilo in foto: France Brus 26

27 Ne nazadnje V Knjižnici je zmeraj kaj novega Slovenska proza Babnik, G.: Koža iz bombaža; Babnik, O.: Škotske korenine : potopisni roman; Demšar, A.: Olje na balkonu : prvi primer inšpektorja Vrenka; Flisar, E.: Mogoče nikoli; Gradišnik, B.: Roka, voda, kamen : roman v treh letih. Tretje leto: 1992 in naprej*; Kleč, M.: Veseli fantje; Košuta, M.: Teža sončnega : odgovori, govori in zagovori; Mlakar, J.: O ti frdamani cigani; Mlinar, R.: Postaja; Sivec, I.: Sol življenja : humoreske, veseli prizori, pesniške parodije ; Skubic, A.: Popcorn*; Smolnikar, B.: Ko se tam gori olistajo breze*; Vincentič, M.: Talon. Slovenska poezija Dovjak, K.: Prometej na plakatu; Drev, M.: Rojstva; Vouk, E.: Z zamahom ptice neka roka slika : izbrane pesmi* Tuje leposlovje Berendt, J.: Mesto padajočih angelov; Briscoe, J.: Spi z menoj; Coelho, P.: Čarovnica iz Portobella*; Dostoevskaja, A.: Življenje z genijem*; Etxebarría, L.: Čudež v ravnovesju; Ferić, Z.: Smrt deklice z vžigalicami; Follet, K.: Kavke; Goodwin, J.: Drevo janičarjev*; Hosseini, K.: Tek za zmajem*; Ivanji, I.: Titov prevajalec; Jergović, M.: Dvorci iz orehovine*; Kidd, S. M.: Prestol morske deklice*; Leon, D.: Temno nebo nad Serenissimo : [komisar Brunetti razreši enajsti primer]*; Mckinley, T.: Poletna bliskavica; Mehari, S. G.: Puščavska pesem; Meyer, S.: Somrak; Murakami, H.: Kafka na obali*; Patterson, J.: 1. umor*; Quan, T.: Dnevnik prostitutke z Manhattna; Rossi, V.: Kaj, če ne bi nikoli poskusil : avtobiografija z Enricom Borghijem*; Shreve, A.: Skrivaj; Slaughter, K.: Nezvesti*; Sologub, F.: Mali hudobec; Topol, J.: Sestra; Tribuson, G.: Klub oboževalcev : periferijski kvartet*; Viewegh, M.: Letoviščarji* Strokovna literatura Berčon, T.: Nazaj k oblikovanju : antološki pregled ; Berne, E.: Katero igro igraš? : temeljna knjiga o psiholoških in igrah v medčloveških odnosih; Bushnell, C.: Šminkasta džungla; Dorfman, A.: Kako brati Jaka Racmana : imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih; Drnovšek, J.: Pogovori; Fras, M.: Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni; Freud, S.: Spisi o družbi in religiji; Grgič, M.: Logos, simbol in mit : vprašanja semiotike in filozofije jezika; Hay, L. L.: Pozitivne misli za vsak dan; Ita Rina : prva slovenska filmska zvezda*; Jernejčič, A.: Kako uspešno sodelovati z mediji : priročnik za vsakogar; Keršek, E.: Zdravilne rastline v vinu in žganju : kako lahko sami pripravite zdravilne napitke in zeliščna žganja; Kriyananda: Modrost in moč astrologije; Kunaver, A.: Makalu : prvič prvi v Himalaji; Lončar, S.: Resnice in zmote o kandidi; Merivale, P.: Zdravilna moč barv; Moriyama, N.: Zakaj so Japonke lahko vitke in vedno mladostne : skrivnosti naravne, zdrave in preproste japonske domače kuhinje; Murray, P.: Naš planet : globalno segrevanje : dokazi; Mut, R.: Nasveti za pasje prijatelje : balzam za pasjo dušo; Naravna zdravila*; Petrovčič, V.: Shujšajmo skupaj; Pogorelec, J.: Politična odgovornost : osebni vodnik za znižanje teže in holesterola; Politkovskaia, A.: Putinova Rusija*; Prechtel, M.: Neposlušnost hčere Sonca : ekstaza in čas; Ryan, M. J.: Moč potrpežljivosti : kako se umiriti, da bi užili več sreče, uspeha in duševnega miru; Schinharl, C.: Osnovna vegetarijanska kuhinja : vse, kar potrebujemo za srečo razen rib in mesa; Skrivnosti in lepote našega sveta : popotovanje, ki jemlje dih*; Vodnik po pravicah invalidov v slovenski zakonodaji; Watters, J.: Tarot za današnji čas; Wheen, F.: Kako so prodajalci megle zavladali svetu : kratka zgodovina sodobnih zablod. *Priporočamo! Maja Gregorič Toča Toča in neurje sta 4. julija grdo klestila tudi po Logatcu. Zrnatega ledu je ostalo še za naslednji dan. Urnik knjižnic na Logaškem Logatec: pon., sre., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.:8-13 Rovte: tor.:15-19, čet.:15-19 Hotedršica: sre.:16-19, pet.:16-19 Vrh Svetih Treh Kraljev: čet.: , pet.:18-19 Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/

28 Ne nazadnje Napovednik prireditev Dogodki v počastitev občinskega praznika Petek, 14. september, ob 17. uri, Kulturni dom Tabor OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE LD LOGATEC Ob 100-letnici slovenskega lovstva Org. in info: Lovska družina Logatec, 041/ Petek, 14. september, ob 20. uri, Grajski park Logatec ČUDOVIT JE TA SVET koncert evergreen, pop, južnoameriških in afriških skladb Ženskega zbora KD Tabor z gosti in zborovodjo Zdravkom Novakom (V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Narodnega doma) Org. in info: KD Tabor, 040/ Četrtek, 20. september, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec SLAVNOSTNA AKADEMIJA OBČINSKEGA SVETA OB OBČINSKEM PRAZNIKU podelitev občinskih priznanj ob bogatem kulturnem programu s slavnostnim govorom Janeza Nagodeta, župana občine Logatec Org. in info: Občina Logatec, 01/ Petek-nedelja, od 21. do 23. septembra, od 10. ure dalje, avla Športne dvorane Logatec NE NAREDI KRUHA MOKA, AMPAK ROKA razstava kruha in krušnih izdelkov ter pregovorov o kruhu Org. in info: Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec, 01/ Petek, 21. september, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec III. EX TEMPORE LOGATEC 2007 stvaritve likovnikov iz Logatca, z Vrhnike, Rakeka in iz Postojne na temo»polje«org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040/ Sobota, 22. september, od 10. do 17. ure, Ograje 70 a, Zaplana / Logatec ODPRTA VRATA VRTA»NA KROKARJEVI JASI«Org. in info: Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb, 051/ Sobota, 22. september, od 10. ure dalje, Športna dvorana Logatec LOGAŠKI DAN ODBOJKE ob 10-letnici odbojkarskega kluba Logatec Org. in info: Odbojkarski klub Logatec, 031/ Sobota, 22. september, ob , Podružnična osnovna šola Laze SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 75. OBLETNICI OSNOVNE ŠOLE LAZE prireditev s kulturnim programom in z razstavo Org. in info: Turistično društvo Lanski vrh in KS Laze-Jakovica, 041/ Nedelja, 23. september, ob 16. uri, igrišče pred Narodnim domom Logatec XIII. SREČANJE MAŽORETNIH SKUPIN (V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Narodnega doma) Org. in info: Twirling klub logaških mažoret, 041/ Četrtek, 27. september, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA zaključek ocenjevalne akcije izgleda infrastruktur Org. in info: Turistično društvo Logatec, 031/ Petek, 28. september, ob 19. uri, Podružnična osnovna šola Laze V ZAVETJU POZASPALIH TRAV literarni večer Literarnega društva Zeleni oblaki Org. in info: Literarno društvo Zeleni oblaki, 031/ Petek, 28. september, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec DOBRODELNA AKCIJA LIKOVNIH DEL ZA ŠOLSKI SKLAD OŠ TABOR Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040/ Sobota, 29. september, od 18. do 20. ure, knjižnica v Hotedršici OGLED RAZSTAVE: ŽIVLJENJE IN DELO JOŽEFA PLEČNIKA Org. in info: KTD Hotedršica, 01/ Sobota, 29. september, ob 20. uri, Kulturni dom Hotedršica VEČER NA SKEDNJU etnološka prireditev s kulturnim programom Org. in info: KTD Hotedršica, 01/ Nedelja, 30. september, od 9. do 12. ure, knjižnica v Hotedršici OGLED RAZSTAVE: ŽIVLJENJE IN DELO JOŽEFA PLEČNIKA Org. in info: KTD Hotedršica, 01/ V programu lahko pride do spremembe. Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine Logatec Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik@logatec.si / tel.:

29 Ne nazadnje Zahvala Roman Leskovec Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica, svaka in nečaka Romana Leskovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja kolektivu Pošte PE Ljubljana in Logatec. Hvala govornikoma: gospodu direktorju PE Ljubljana in gospodu Koširju iz Šentjošta za sočutne besede ob slovesu, gospodu župniku Selanu za lep pogrebni obred, pevcem»deseti brat«za zapete poslovilne pesmi, trobentarju in pogrebnemu zavodu Menart. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k preranemu počitku. Vsi njegovi, ki ga imamo radi Zahvala V življenju le delo in skrbi si imel, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Pa se je začelo! Zopet je naš hram učenosti odprl svoja vrata in v šolske klopi je v največjo osnovno šolo v logaški občini sedlo 680 nadobudnih otrok, vse od petih let in pol, pa tja do pravih šolarjev devetošolcev. Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos zbrali kar pred vhodom, kjer nas je pričakala ravnateljica skupaj z učitelji. Po nagovoru ravnateljice Metke Rupnik je vsak razred odšel v šolo s svojim razrednikom. Ko smo že pridno pisali urnike, ki bodo poveljevali v naših publikacijah vse leto, so v šolo pričeli prihajati veseli prvarji. V avli šole je bilo slišati igriv otroški smeh, opaziti je bilo iskrice v očeh in nestrpno pričakovanje. Le kaj se bo tu dogajalo naslednjih devet let?! Otroci so na moja vprašanja odgovarjali z iskrenimi besedami:»veš, danes sem prvič v šoli. Verjetno se bomo veliko učili. Joj, kako veliko nalog bomo pisali.«medtem, ko sem imela priložnost, da sem v avli krajšala čas otrokom, sem vprašala tudi starše, kako oni doživljajo prvi šolski dan svojih otrok. Dejali so, da je to del odraščanja njihovih otrok. Ponosni so nanje, kar je tudi prav! Kmalu zatem so naši prvošolčki smeli stopiti v jedilnico, kjer so jih pričakali ježki (piškoti), pa ravnateljica ter učiteljice in vzgojiteljice. Za dobrodošlico so jim mladi pevci in pevke zapeli nekaj pesmic. Ko sem opazovala prijetne obraze mladih šolarjev, sem se spomnila, kako je bilo takrat, ko si je v šolski predpražnik prvič obrisala čevlje naša generacija. Bili smo majhni, razigrani, nasmejani. Vse, kar je bilo v nas, smo ohranjali iz leta v leto. Vendar čas nestrpno beži, ne zmeni se za nas, zato letos stopamo v šolo zadnjič. Verjetno vsakega posameznika skrbi, kakšno bo to leto. Drugačno bo, smo si vsi enotni. Čakajo nas informativni dnevi na srednjih šolah, vpis v le-te, nacionalni preizkusi znanja, novi vzponi in ponovni padci. Vendar smo prepričani, da nas naša dobra volja in veselje do življenja samega vodita naprej. Več si bo treba prizadevati pri šolskem delu; bolj vztrajno bo treba delati. In bolj kot se bomo trudili letos, lepše nam bo naslednje leto. Vsem učencem želimo, da si v letošnjem šolskem letu naberejo mnogo novega znanja, saj je dobro vedeti, da se ne učimo za ocene, ampak za življenje. Neža Verdinek Nenadoma nas je zapustil dragi ata, stari ata, tast, brat in stric Franc Slabe iz Žibrš * Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darovane sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Srečku Turku za lepo opravljen mašni obred, sosedu g. Matjažu Petrovčiču za poslovilne besede, pevcem za zapete poslovilne pesmi, g. Tomincu ter pogrebnemu zavodu Menart. Hvala tudi vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Opravičilo V 5. številki Logaških novic 15. maja letos sem v prispevku»brez njega bi bilo mnogo manj slovenskega filma (II.)«na straneh zapisal, da so zadnji lastniki»kavčičeve«domače hiše Hladnikovi iz Argentine. Žal, sem dobil napačno informacijo. Zadnji lastniki»kavčičeve«domače hiše oziroma zemljišča, na katerem je stala hiša, so Kavčičevi sorodniki Mačkovi (po domače»joškovi«) iz Argentine. Za točno informacijo se jim zahvaljujem in se jim hkrati opravičujem. Veselilo bi me, če bi mi Kavčičevi sorodniki lahko posredovali kakršnekoli podatke o družini Kavčič (ko so bivali še v Logatcu), o»joškovi«hiši oziroma o prednikih Janeta Kavčiča (po materini in očetovi strani). Zaposlen sem v Knjižnici Logatec in urejam domoznansko zbirko, zato potrebujem čim več (točnih) podatkov o Janetu Kavčiču. Moj naslov: Gvido Komar, Knjižnica Logatec, Tržaška c. 44, 1370 Logatec, Slovenija. Tel.: , e-pošta: gvido. komar@log.sik.si Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon , ob sredah od 10. do 12. ure (01) ali (01) , logaske@logatec.si, ISSN

30 Ne nazadnje V A B I L O k vpisu abonmaja komedije Ob ine Logatec V 9. sezoni 2007/2008 vas na zadnji petek v mesecih oktober, november 2007 in februar ter marec 2008 čakajo naslednje predstave: SCAPINOVE ZVIJA E Jean-Baptiste Poquelin Molière / SNG DRAMA / Režija Boris Cavazza. Igrajo: Kristijan Muck, Dare Valiè, Gregor Bakoviæ, Gorazd Logar, Maša Derganc, Sabina Kogovšek, Mojca Fatur k.g., Barbara Cerar, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Katja Levstik, Blaž Valič, k.g., Tomislav Tomšič, k.g. KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Radoslav Zlatan Doriæ / SNG Nova Gorica, Kosovelov dom Sežana / Režiser in dramaturg Marjan Bevk. Igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Teja Glažar, Miha Nemec, Branko Ličen JAMSKI LOVEK Rob Becker / Režija: Nataša Barbara Graèner / Produkcija: Gustav film in Theater Mogul. Igra: Uroš Fürst ŽENSKA AVDICIJA Društvo Café Teater / Režija: Miha Golob. Igrajo: Sandi Pavlin, Tijana Zinajić, Lara P. Janković, Metka Trdin, Neva-Jana Flajs, Barbara Medvešček, Vesna Pernarčič in Žiga Saksida ali FORENZIKI / KOGA BOMO UMORILI NOCOJ? KUD AGLI / KUD AVTONOMNO GLEDALIŠČE LILI IRT / Režija: Jaka Andrej Vojevec. Igrajo: Barbara Medvešček, Vesna Pernarčič Žunić, Žiga Saksida, Uroš Smolej, Tijana Zinaić ali KUHNA Van Badham / KUD AGLI / KUD AVTONOMNO GLEDALIŠÈE LILI IRT / Režija: Tijana Zijanić. Igrata: Violeta Tomič, Žiga Saksida PRIJAVNICA GLEDALIŠKI ABONMA 07/08 Ime in priimek Naslov Pošta Telefon Izberem Žensko avdicijo / Forenzike / Kuhno (obkroži) Prijavljam oseb na abonma 07/08. a) Bil sem abonent sezone 06/07 in želim rezervirati sedeže št. v parter / balkon v vrsti št. b) Nisem bil abonent sezone 06/07 in želim rezervirati sedeže št. v parter / balkon (obkroži) v vrsti št. Abonma bom plačal v enem / dveh obrokih. (obkroži) Datum Podpis 30

31 Prelet kozolca Ne nazadnje Bilo je sredi avgusta Oči številnih faranov in prostovoljcev so bile priče nenavadnemu podvigu logaške firme Šušteršič: ob veselju župnika Janeza in med slovesnim zvonjenjem je kozolec spred Doma Marije in Marte preletel cerkveno preddverje se ustavil na šolskem dvorišču in se končno ustalil na vrtu za cerkvijo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je marca 2006 izdal kulturnovarstvene smernice za izdelavo občinskega lokacijskega načrta za urejanje okolice cerkve sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. V dokumentih je navedel mnenje in pogoje, ki zadevajo obnovo Doma na Griču, gradnjo stranske kapele farne cerkve ter prestavitev kozolca toplarja spred Doma Marije in Marte, saj smernice niso soglašale z rušenjem kozolca, pač pa so ponujale tako rešitev, da bi kozolec prestavili na novo lokacijo, in sicer na zemljišče za cerkvenim prezbiterijem.... in na koncu na nove stebre za cerkvijo. Najprej ga je zaneslo na drugo stran cerkve potem visoko v nebo... In tako so 18. avgusta prestavitev kozolca spremljali nenavadni dogodki. Zbrala se je nožica faranov, med njimi pridni in marljivi sodelavci župnika Janeza Kompareta, ki so skupaj s podjetnikom Tomažem Šušteršičem, lastnikom avto dvigala, izvedli svojevrsten in kar zahteven tehnični podvig prenos kozolca. Župnik Janez ni prikrival svojega navdušenja. Najprej so kozolec primerno pripravili, odstranili strešnike, dodatno povezali tramovje in preverili vse spoje. Nato so ga z jeklenicami pripeli na dvigalo, ki ga je dvignilo s tal in odmaknilo spred Doma Marije in Marte. Nato so sledili premiki: najprej na trg pred cerkvijo, od tod na zelenico pred stransko cerkveno kapelo, potem dva premika po šolskem dvorišču ter na koncu je kozolec pristal na zelenici za cerkvijo. Tam pa so kozolec spustili na stebre, ki so jih bili na novo zgradili po natančnih izračunih Toneta Rupnika. Novi stebri so namreč nadomestili prejšnje, ki so nosili kozolec pred Domom Marije in Marte. Postavitev kozolca je Logatčanom radostno naznanilo dolgotrajno zvonjenje. Veselje župnika Janeza Kompareta je bilo ob tem dogodku nepopisljivo. Prestavitev kozolca pa je naznanila, da so se meseci čakanja, dogovarjanja, usklajevanja, prejemanja dovoljenj in soglasij v sredi poletja spremenili v čas velikih del, ki bodo namenjena gradnji in dopolnjevanju zastavljenih ciljev ter želja, pomembnih za župnijo, njene farane in tudi za vse občane sploh: ostvaritev projekta Doma na Griču. NevMa, foto: Drago Malavašič 31

32 Ne nazadnje 32